SPOMINI NA PUSTNI ČAS IN PUSTNI DOBROTE

Že kot majhna deklica sem se vsako leto veselila pustnega torka. Komaj sem čakala, da sem se z drugimi vrstniki lahko preoblekla v »mačkoro«. Vsak se je preoblekel v nekaj, kar si je morda želel biti med letom. Hodili smo od hiše do hiše in se z molkom trudili, da nas po glasu ni nihče prepoznal. Na vprašanje gospodinj kaj hočemo, smo pokazali prazne denarnice in košarice za dišeče pustne dobrote. To je dišalo za nami, ko smo se srečni vračali vsak na svoj dom. Če pa smo imeli kot skupina eno »kaso«, smo se prej nekje ustavili in si nabrani izkupiček in dobrote iz košaric pošteno razdelili…

Pustovanje je tudi v Ribniški dolini zelo star ljudski običaj. Ribničani, že tako po celem svetu znani kot šegavi ljudje, si ob tem ljudskem prazniku damo duška in ga s pustnimi šemami in norčijami ohranjamo skozi ves čas. Zbrani ribniški posebneži in razne ribniške skupine in društva – izvirno preoblečena, se sprevoda tradicionalno udeležujemo in skupaj žalujemo za Nacetom, pri tem pa uživamo ob pripravljenih pustnih dobrotah.

Žal nam je to veselje letos preprečila »korona«, ki nas kar noče zapustiti. Kljub temu pa smo podeželke vseeno na daljavo izpeljale planirani tečaj za izdelavo pustnih dobrot. Povezane med seboj, smo vsaka pri sebi cvrle krofe, pohanje, miške in žinkrofe ter se med seboj s poslanimi fotografijami pohvalile kako so nam vse dobrote »ratale«.

boljši krofi cvremo jogurtove miške-mv cvremo krofe pripravljene kugljice za krofe

»Ali imate kaj za pusta hrusta?«, so spraševale maškarce, ki so na pustni torek vseeno posamično pozvonile pri vratih in se zahvalile za vsak prejet dar, ki sem jim ga dala. Ob pogledu na vesele očke, ki so sijale izpod mask, so oživeli tudi moji spomini na pustna rajanja in dobrote iz otroštva. Nekoč smo komaj čakali, da je mama ocvrla »prvo rundo« zlatorumenih krofov ali pa »lojtrce«, kot smo rekli kvašenim flancatom, ali pa žinkrofe – nadevane z rožiči ali mesom… Danes je nekoliko drugače, saj krofe v trgovinah že dnevno nudijo, ampak tako dišečih in okusnih dobrot, kot so jih delale naše babice in mame, pa že nimajo na vsakem vogalu !

Čeprav je pustni čas mimo, pa vseeno poskusite napraviti dobrote po spodnjih receptih. Žinkrofe nadevane z mesom lahko naredite v velikonočnem času, ko vam bodo ostali koščki prekajenega kuhanega mesa. Pa dober tek!

Zapisala: Marinka Vesel

 

OCVRTI ŽINKROFI NADEVANI Z ROŽIČI ALI MESOM

Za testo potrebujemo:

1 kg moke, 1 kocko kvasa, 3 rumenjake, 1 žličko soli, 8 dag masla ali olja ali svinjske masti, 1 dcl sladke smetane, 4 dcl mleka, 5 dag sladkorja (sladkorja pri testu za mesni nadev ne damo!), beljak ali mlačna voda za premaz roba testa, da se sprime in žinkrof med cvrenjem ne »regne«, da se ne odpre, cca 1 liter olja za cvrenje.

Iz zgornjih sestavin zamesimo rahlo testo in ga pustimo vzhajati kakšno uro. Medtem pripravimo nadev – rožičev ali mesni;

Rožičev nadev:

20 dag rožičeve moke zakuhamo v 2 dcl mleka in 2 dcl smetane za kuhanje, dodamo še

10 dag masla, žlico ruma, žlico medu, ali domače marmelade,

če je pregosto, damo še malo smetane, če je nadev preredek, pa malo krušnih drobtin.

Lahko dodamo še v rum namočene rozine. Po želji ocvrte potresemo z mletim sladkorjem.

Mesni nadev:

20 dag prekajenega kuhanega – mletega svinjskega mesa, 10 dag mlete kuhane govedine, 3 jajca, žlico sesekljane čebule, po okusu še malo soli, 2-3 žlice kisle smetane, cca 5 dag na kocke narezanega kruha, ki ga namočimo v rumenjake.

Ko testo vzhaja, ga razvaljamo na približno 1 cm debelo in razrežemo na pravokotnike ali kroge (cca 10 cm) in na sredino damo malo žličko rožičevega ali mesnega nadeva. Robove premažemo z beljakom, testo prepognemo, da pokrijemo nadev in tesno stisnemo skupaj, da nam nadev pri cvrenju ne uide ven. Žinkrofe pokrijemo s krpo in jih pustimo vzhajati približno 15 minut. Medtem segrejemo olje in jih na srednje vročem olju zlatorumeno ocvremo. Ko jih dajemo v olje, jih obračamo ravno obratno, kot so bili zloženi na pladnju, kjer so vzhajali.

ENOSTAVNE JOGURTOVE MIŠKE

1 lonček navadnega jogurta

2 jogurtova lončka moke

1 jajce

pol vrečke pecilnega praška

1 žlica sladkorja

ščepec soli

1 žlico ruma

1 jabolko, naribano na strgalnik

malo cimeta

POSTOPEK: Vse sestavine dobro zamešamo in pregnetemo. Zmes pustimo počivati približno 15 minut. V posodi segrejemo olje in ko je dovolj vroče, vanj z žlico polagamo testo – oblikovan v »miške«. Ko so pečene na eni strani, se same obrnejo na drugo stran. Še vroče potresemo s sladkorno moko kateri dodamo malo cimeta. Lahko jih nadevamo tudi z marmelado.

Vesela novica: izšla je knjiga o članicah DPŽ Ribnica!

Zbornik Društva podeželskih žena Ribnica z naslovom »Pogled skozi ribniško rajto«, je pred časom ugledal »luč sveta«. Knjiga skozi ribniško zgodbo v besedi in sliki opisuje dolgoletno, predvsem pa pestro dogajanje našega društva. V njej je zajeta vsa populacija – staro in mlado, druženje z vsemi društvi; obarvano s pregovori, posvetili, kulinaričnimi dogodki in recepti ribniških jedi; prikazuje ribniško oblačilno kulturo. Zajema tudi besedila pesmi, ki smo jih skozi obdobje prepevale pevke Vesele Ribnčanke, zato je k zborniku priložena tudi cd zgoščenka, »Vre, vre, vre me smo Ribnčanke«. Besedila po poglavjih so »začinjena« tudi z vložki narečne ribniške besede. Knjiga ima 224 strani in je opremljena s 467 fotografijami, izdelana v trdi vezavi.

Pogled skozi ribniško rajto zadnja platnica

Izpeljavo projekta je poleg Društva podeželskih žena omogočila Občina Ribnica. Ker je projekt skozi ustvarjanje postal obsežnejši kot je bilo načrtovano, so nam s svojimi donacijami izid omogočili še:

Občina Sodražica, Posestvo Ugar, Riko inženiring, Digital Media Orbis, CqmpanyWall, Petek Transport, Knjižnica Miklova hiša, Turistična zveza Slovenije, Gradmetal, Suha roba Gregor Lovšin, Point, KGZ Ribnica, P&AN Ribnica, Griffing, Tanko d.o.o., P metal – Petek Peter s.p., Izdelava kovinskih izdelkov Tomaž Petek s.p., Prevozništvo Mejač Janez s.p., Zavod Parnas, Turistična agencija Iter, Gostilna Urška in Gostišče Makšar.

Sponzorji in donatorji

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem donatorjem, ki ste pripravljeni pomagati. Hvala mojemu sinu Franciju Vesel za strokovno pomoč pri oblikovanju tega zbornika, Tatjani Košir za lektoriranje in Tiskarni Luart za kvalitetni končni izdelek. Hvala tudi vsem članicam, ki pomagate pri uspešnem delovanju društva, saj brez skupne pomoči naše delo ne bi bilo tako uspešno.

Komaj čakam, da se bo obdobje z virusom umirilo in bomo skupaj nazdravili temu dogodku. Do tedaj pa ostanite zdravi.

Marinka Vesel, predsednica društva

20 LET – DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA

oblozena miza

NAJ LETO SE NOVO S POTICO ZAČNE,

KORAJŽNO, VESELO NAJ BO VAŠE SRCE;

NAJ ZDRAVJE VAM SLUŽI VSAK DAN IN POVSOD,

NAJ NIKDAR NE ZMANJKA DIŠEČIH DOBROT.

Spoštovane članice društva !

Letos je voščilo za prihajajoče praznike namenjeno predvsem vam – nekdanjim in sedanjim članicam, saj letos skozi celo leto praznujemo 20. obletnico društva in smo vse del naše dvajsetletne zgodbe. Vesela sem, da smo še vedno skupaj in da v teh čudnih časih delujemo tudi na daljavo, saj je za nami leto preizkušenj in iznajdljivosti ter prilagodljivosti. Verjamem, da za trdne in vzdržne ženske nobena preizkušnja ni prevelika, saj skupaj zmoremo več in vse.

Veliko zdravja in uspehov pa v imenu vseh članic želim tudi našim prijateljem in poslovnim sodelavcem.

Blagoslovljen Božič ter srečno in zdravo leto 2021, z željo, da čimprej skupaj nazdravimo in se posladkamo s potico…

Marinka Vesel

———————————

Kokosova potica s temnim testom

Za testo potrebujemo:

50 dag moke, kocko kvasa, 5 dag kakava, 3 dl mleka, 3rumenjake, 10 dag sladkorja, 10 dag margarine, sol in rum

Za nadev potrebujemo:

5 dl sladke smetane, 5 dag masla, 20 dag sladkorja, 40 dag kokosa, 3jajca in 1 jajce za premaz potice

POSTOPEK

Zgnetemo testo in ga damo vzhajati, da naraste. Med tem pripravimo nadev: smetano zavremo, dodamo sladkor in kokos. Malo pokuhamo. Ko je ohlajeno, dodamo 3 rumenjake in tik pred mazanjem, še sneg beljakov. Potico zvijemo, jo pustimo še enkrat vzhajati, preluknjamo z zobotrebcem in premažemo z jajcem. Pečemo približno 1 uro pri 180 stopinjah. Dober tek!

Adventni čas, pričakovanje Miklavža in priprava na Božič

Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da preživimo čim lepšo sedanjosti in da se pripravimo na prihodnost. In tudi letos smo prižgali že prvo svečko na našem adventnem venčku.

Tudi članice našega društva podeželskih žena Ribnica, smo izdelovale adventne venčke. Letos žal samo doma, vsaka pri sebi, saj je čas »koronskih ukrepov« še vedno prisoten in s tem tudi druženje na naših srečanjih in delavnicah. Ampak me se ne damo zmotiti in za naše skupne delavnice bo še čas, pa tudi razstavo božičnih dobrot in poprtnikov ali župnekov smo imele kar na daljavo in jih pokazale preko medijev. Tudi to šteje, samo, da ostanemo zdravi.

Pa še nekaj spominov iz otroštva …

Najbolj vznemirljiv čas od Miklavža pa tja do Božiča je bil vedno za otroke, majhne pa tudi večje, če so le verjeli v Miklavža, saj so nestrpno pričakovali, kaj jim bo dobri mož pustil na okenski polici v peharju. Ko sem bila še majhna se spomnim, kako je stara mama ob oranžno rdečem nočnem siju prostranega nebesnega oboka pripomnila, da » Miklavž peče piškote« in če bomo pridni, jih zagotovo prinese … In res smo bili v tistem obdobju bolj pridni, saj smo bili v pričakovanju naštetih daril, ki smo jih zapisali v pismu, namenjenem Miklavžu.

1 spomini

spomin iz naše božične razstave 2004

Tudi spomin na peko »navadnih piškotov« bo ostal vedno v moji zavesti. Mamica je zamesila testo v veliko kepo in jo po belem prtu enakomerno razvaljala po celi mizi. Potem pa smo bili na vrsti mi, otroci s svojimi kovinskimi modelčki v obliki zvezdic, lunic, smrekic, rožic in škorenjčkov. Prav tekmovali smo, kdo jih bo več odtisnil v razvaljano testo. Z nestrpnostjo smo jih polagali na pekače in komaj čakali, da so bili pečeni. To je dišalo po celi hiši. Pečene smo pospravili v kovinske škatle in šele po nekaj dneh, ko so bili »uležani«, so bili najbolj dobri za jesti. S piškoti pa smo včasih krasili tudi božično smreko, saj posebnega okrasja v tistem času ni bilo na razpolago. Najbolj so bile lepe zvezdice, a kaj ko so tako vabile, da jih utrgamo; polna smreka piškotov, je kmalu ostala samo še zelena smreka …

Zgodbico zapisala Marinka Vesel, Kot 27.11.2020

 

Članice našega društva smo ob našem praznovanju 20. letnice imele v planu tudi postavitev Božične razstave, a nas neusmiljeni virus še vedno spremlja. Kljub temu bomo božični čas, poleg izdelovanju adventnih venčkov, posvetile izdelovanju poprtnikov in raznih drugih obrednih božičnih kruhov in peciv. Vsaka po svoje, na svojem domu. Skupaj bomo le v mislih in na daljavo preko različnih medijev, ki so v tem času neizogibni.

Božič je vsakič, ko si med seboj odpustimo.

Božič je vsakič, ko smo pozorni do naših najbližjih in vseh, ki jih dnevno srečujemo.

Božič je vsakič, ki odločno stopimo na pravo pot.

Božič je vsakih, ko nekomu podarimo lepo vzpodbudno besedo in topel nasmeh.

POPRTNIK ali ŽUPNEK je praznični obredni kruh, ki so ga gospodinje spekle dan pred Božičem ali za Svete tri kralje. Požegnan in pokrit z lepim belim prtom – od tu tudi ime poprtnik, je krasil praznično mizo dokler ga ni gospodar razrezal in razdelil med družinske člane – deležne pa so ga bile tudi živali.

Pravijo, da kruha ne naredi moka, ampak roka, zato se oblika in motivi razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, simbolni pomen pa je vedno enak. Okraske naredimo iz kvašenega testa, nekatere gospodinje pa uporabijo testo za rezance ali slano testo.

Najpogostejši okras poprtnikov so bili ptički, ali golobice, ali picke, kot jim rečemo v naši vasi. Ptičk je bilo na kruhu toliko, kot je bilo otrok pri hiši, če pa jih je bilo več, so bili ptički pečeni samostojno za vsakega otroka posebej; bili so tudi darila botrov, ki so jih za božič podarjali svojim krščencem. Če se je pri peki ptička obrnila navzdol, je pomenilo, da bo v tisti hiši naslednje leto ohcet, če pa je poprtnik na kakšni strani počil, so rekli da se smeje in bo iz tiste smeri prišel ženin k hiši. Fantje so hodili pokušat poprtnike po hišah; kdor je pokusil devet poprtnikov, se je v tistem letu poročil. Znani so tudi motivi Jezuščka v jaslicah, ali napis IHS – ki je pomeni Jezusa skritega v hostiji, pa oblikovane letnice, ali pa pletene kite, ki so pomenile povezano družino. Zasledila sem tudi zapis, da so v Ribnici včasih na župnek posadili možička z rdečo čepico, in so mu rekli gospodarček. Na sveti večer so ga po molitvi zavili v krpo in privezali na setveno košaro, misleč, da bo tako zagotovil boljšo setev. Naše slemenske članice so povedale, da je poprtnik imel neko posebno moč, saj je vsak otrok v naslednjem letu zrasel za toliko, kot je bil debel kos poprtnika, ki mu je bil dodeljen.

Že Božič se najavlja, blizu je Silvestra čas,

novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas.

Srečne praznike želimo, zdravja vam privoščimo,

smeh naj greje vas vso zimo, da vam v srcu bo toplo.

Lepe praznike in vse dobro, predvsem pa zdravo 2021!

Marinka Vesel, DPŽ RIBNICA

KDOR SE RAD DRUŽI IN PREPEVA, V ŽIVLJENJU MU MARSIKAJ USPEVA

Nikoli ne reci, »ko bom imel čas za to«; mogoče za to ne boš imel nikoli časa! Naj vaš čas ne mineva tako hitro, da bi pozabili na prijatelje, družiti se, se nasmehniti, spomniti se in občutiti lepoto tega, da imamo drug drugega ter doživeti to, kar znamo z dušo in srcem izvajati, ustvarjati ali pa morda samo občudovati…

OBČNI ZBORI

Prvo največje druženje za vse članice se je vsako leto začelo z občnimi zbori – tako na našem, kot pri sosednjih društvih v Kočevju, v Velikih Laščah, v Dobrepolju ter v Grosupljem in na Trojanah na Zvezi kmetic Slovenije, kamor je bilo povabljenih po nekaj predstavnic iz vsakega društva.

Poleg zastavljenih ciljev v tekočem letu, ki smo si jih zadale na uradnih delih zborov, so se odvijali še družabni deli, na katerih smo obeležile okrogle obletnice naših članic, s kulturnim programom Veselih Ribnčank, pa vsakič obeležile tudi Dan žena, če je bil občni zbor v marcu.

Naši občni zbori so se v dvajsetletnem obdobju odvijali Pri Miheliču, v Kroni, Pri Puglju, v Inlesovi jedilnici, v Lovskem domu v Rakitnici, največkrat pa pri Makšarju v Brežah in v Zamostcu pri Urški. Prvi ustanovni občni zbor je bil leta 2000, s predsednico Marijo Bojc, od leta 2002 pa je bilo vodenje društva zaupano meni. Spomnim se, kako sem bila tisto leto nad veliko udeležbo članic prijetno presenečena, saj nas je bilo prisotnih 96 in je bila restavracija v Kroni skoraj premajhna.

NAŠA DRUŽENJA

Poleg občnih zborov, so bila skozi vsa leta nekatera naša druženja že kar tradicionalna.  Pevske vaje Veselih Ribnčank, praznovanja rojstnih dni, prednovoletna srečanja in pikniki pri meni doma v Kotu,  so postali stalnica. Kar nekajkrat smo obiskale Špas teater v Mengšu, pa koncerte v Hali Tivoli, kot publika sodelovale na televizijskih snemanjih ( Raketa pod kozolcem, Slovenski pozdrav, Pri Črnem Petru) in še bi se kaj našlo. V lepem spominu nam bo ostalo jutranje voščilo za rojstni dan takratnemu županu Jožetu Levstku, ki smo ga pred službo pričakale s pesmijo in pečeno sončnico…ali pa 40 letnica gospoda Francija Buta, ki je bil v tistem času kmetijski minister, saj smo mu na praznovanje v Lovski dom v Rakitnico prinesle živega zajčka in košaro domače »bio« zelenjave … in kakšen smeh je bilo slišati, ko smo mu zapele tudi prirejeno pesem:

Še kravico prodala bom za sladko vince dala bom, da Francitu nazdravimo, ker rojstni dan slavi!

Prašička še prodala bom, za sladko vince dala bom, da Francitu nazdravimo, ker rojstni dan slavi!

Joj, joj, joj, kaj bo zdaj z menoj, vse sem dala, vse prodala, kaj bo zdaj živež moj?

Joj, joj, joj, repa in fižol, brez slanine in klobase, zdaj bo živež moj!

DRUŽENJE Z DOMAČIMI IN SOSEDNJIMI DRUŠTVI

Skozi vsa leta je naše druženje potekalo med domačimi ustanovami in društvi, s katerimi smo v skupnem sodelovanju izpeljali kar nekaj praznovanj, obeležij in tradicionalnih projektov, kot so pustovanje, kresovanje, sejmi in koncerti. Ostala nam bo v spominu Mercatorjeva akcija »Mi delamo dobro«, ali pa obeleženje rožnatega oktobra pod sloganom »Mar nam je za naš jutri«.

Sodelovanje s sosednjimi društvi pa je največkrat potekalo preko turističnih društev, ali v okviru Zveze kmetic Slovenije. Da druženje ne bi ostalo samo pri občnih zborih, smo se dogovorile, da naša prijateljstva okrepimo še z drugimi skupnimi udejstvovanji. Z medsebojnim udeleževanjem na regijskih srečanjih zveze, na seminarjih, razstavah, kuharskih tečajih, tekmovanjih, praznovanjih okroglih obletnic društev, predavanjih, piknikih, koncertih in izletih, smo krepile in bogatile skupno prijateljstvo in si izmenjavale svoja znanja in izkušnje. Tudi skupna letovanja v Strunjanu in Dobrni so ostala nepozabna, pa srečanja pri kmeticah leta in mladih kmeticah; nepozabna in prijetna vsakoletna srečanja na praznik Svete Marte v Dobrepolju, v Robu in Laščah in še bi lahko naštevala.

Za podeželska društva od drugod, smo organizirale izlete po Ribnici, ali jih gostile na naših prireditvah in koncertih, kjer je bilo udeleženih tudi že preko 150 nastopajočih gostov. S tem smo prispevale k promociji naših krajev. Gostje so vsakokrat zadovoljni zapustili ribniško dolino, saj smo jim poleg ogledov naših znamenitosti, postregle tudi s kulinaričnimi dobrotami in ostalimi stvaritvami, ki so prepoznavne za naše kraje…

Leto 2020 je za » RIBNIŠKE PODEŽELKE« posebno slavnostno, saj praznujemo svojo 20. obletnico delovanja in druženja. Kot predsednica društva, sem vesela in ponosna, da smo si vzele čas in v dvajsetih letih doživele nepopisno lepe trenutke, urice, dneve, leta;  vesela in ponosna, da so si za skupno druženje vzeli čas tudi naši prijatelji in zvesti oboževalci, ki so naše delo in dogodke spremljali skozi ves čas dvajsetletnega delovanja. Čas, ko smo se v skupnem druženju povezovale, se učile in ustvarjale, se smejale in včasih tudi jokale in se tolažile. Lahko rečem, da smo bile ob posebnih priložnostih kot velika družina in smo uživale ob naših pripravljenih dobrotah. Takrat je smeh, veselje in petje prepodilo vsakdanje skrbi.

Zelo pestro dogajanje smo imele v našem društvu – veliko doživetij, veliko lepih zgodb, a včasih tudi neljubih, saj je množici različnih ženskih natur težko vsakokrat ustreči. Vesela bom, če se bodo v našo družbo vključile nove članice, ki želijo biti aktivne in ustvarjalne, ali pa samo v dobri družbi. Čutim, da je čas za spremembe, zato dobrodošle mlajše in zagnane gospodinje, da prevzamete vodstvo in pomladite društvo.

ZAHVALA

Pravijo, da bogastvo ni to, kar imamo, temveč to, kar smo in znamo … Vse aktivnosti ne bi bilo možno izpeljati  brez dobre volje, znajdljivosti, s pridnim delom in finančnimi vložki članic, ki jih prispevamo za vsak projekt posebej, seveda ob sofinanciranju Občine Ribnica in nekaterih posameznih donatorjev, ki cenijo in podpirajo naše delovanje. V imenu vseh članic, hvala vsem donatorjem, posebej Občini Ribnica.

Ob tej priložnosti se v imenu vseh članic in nenazadnje v imenu vseh nagrajencev, zahvaljujem Občini Ribnica za podeljene nagrade in priznanja, posebno za podeljeno »Občinsko priznanje«, ki smo ga letos prejele za 20. obletnico društva.

Ob naši obletnici izrekam čestitke tudi vem članicam, posebno tistim, ki so v društvu že vseh 20 let. Ko bo čas primeren, pa bomo skupaj še nazdravili.

Vre, vre, vre, me smo ponosne Ribnčanke!

Ribnica, 10.11.2020                 Zapisala Vesel Marinka, Predsednica DPŽ Ribnica

SPOMINI NA DOGODKE SO V ČASU »KORONE« ŠE BOLJ OŽIVELI

Zbiram in pripravljam gradivo za izdajo Zbornika o delovanju Društva podeželskih žena čez celih 20 let in spomini ob gledanju naših slikovnih albumov, so zopet oživeli… Priznati moram, da sem na nekatere dogodke že kar malo pozabila. Kaj vse smo počele, koliko lepega doživele, koliko krajev obiskale in koliko poznanstev in prijateljstev sklenile skozi to naše obdobje. Spominjam se, kako so bili prisrčni in veseli naši prvi pohodi, ko smo bile še mlade, zagnane in polne idej…

Na sestanku upravnega odbora smo sklenile, da se poleg drugih udejstvovanj, morda poskusimo tudi v pohodništvu. Naš prvi pohod je bil leta 2002, ko smo jo na 1. maja ucvrle na Travno goro. Zbor je bil pri Novi Štifti in po zaužitvi prvih pečenih dobrot in dobre kapljice iz nahrbtnikov, smo se skupaj s članicami in nekaterimi družinskimi člani, veselo podale na našo najbližjo planinsko točko na Travni gori. Tam smo bili lepo sprejeti od takratnega najemnika doma, ki nam je po naročilu pripravil odlično planinsko pojedino. Kar žalostne smo, ko danes ta prijeten dom sameva in propada nam vsem na očeh. Le kaj bi rekli naši mojstri, ko so ta dom udarniško postavili in vzdrževali dolga leta; le kaj si mislijo vsi nekdanji najemniki, ki so po svojih močeh vlagali v to, nekoč čudovito stavbo, ki je pohodnikom in veselim družbam dajala občutek domačnosti in sprejetosti. Upamo, da se najde kdo, ki bo preprečil propad tega planinskega objekta.

Travna gora-3 001

Tudi pohod od Ortneka na Grmado, ravno tako na prvi maj v letu 2003, je bil nepozaben. Posebno doživet je bil pohod na Šmarno goro, ko smo se s svojimi prevozi v jutranjih urah odpravili do Tacna, potem pa peš mahnili na Šmarno goro. Do solz smo se nasmejali, ko so nekateri mislili, da nebeško diši tudi naša ribniška lesena klobasa. Razigrani in veseli smo se na poti proti domu ustavili še na Trubarjevi domačiji, pot pa nas je zanesla tudi na Turistično domačijo na Riglju, kjer smo si ogledali pašnike z damjaki.

Šmarna gora, 27.4.2004-1 001

Na Sveto Ano smo se povzpele večkrat, a najbolj se nam je vtisnil tisti prvi pohod v letu 2005, ko smo se udeležile tudi proslave ob spomeniku padlim borcem, pohod pa zaključile v planinskem domu na Sveti Ani.

pohod na Sveto Ano 27.4.2005_1 pohod na Sveto Ano 27.4.2005_2

Na povabilo naših prijateljev iz Turističnega društva Ig, smo se udeležile tudi tradicionalnega pohoda na Krim. Prijateljica Darja in zakonca Glavan, so se posebno potrudili, da nam je dan v prijetni družbi, ostal v nepozabnem spominu.

Podeželke na vrhu Krima, 1.5.2008

Naša poznanstva, ki smo jih pridobile na Turističnih sejmih na Gospodarskem razstavišču, kjer smo sodelovale in predstavljale ribniško dolino tudi podeželske žene in pevke Vesele Ribnčanke, so obrodile sadove. Tako smo bile večkrat povabljene na razne prireditve širom Slovenije. Nepozabna in doživeta sta bila Pohod po Sromeljskih poteh vina in sonca. Tja smo se odpravili kar dvakrat; enkrat s kombijem, drugič pa kar z avtobusom, saj smo imele pevke na koncu pohoda tudi pevski nastop.

Naša prijateljstva pa so segala tudi na Hrvaško, kamor nas je predsednica Turističnega društva Trbuhovica, Milka Ožbolt, povabila na pohod po zeliščni poti v Prezidu. Ja, kaj na rečem – bilo je poučno in veselo ter naporno, saj so nas na večjih mestih gostili s svojimi najljubšimi jedmi in pecivi. Še dobro, da je bila pot naporna in smo vse kalorije sproti pokurile.

pohod po zeliščnih poteh v Prezidu

Še mnogo je bilo takih manjših in krajših pohodov, ki se jih rade spominjamo. Želimo si, da bi obdobje korone čimprej izzvenelo in obljubim, da bomo s pohodi nadaljevale, pa čeprav samo po čudovitih stezah ribniške doline in njene okolice.

Zapisala Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica

Ribnica, 15.5.2020

VELIKA NOČ NA DRUGAČEN NAČIN

Društvo podeželskih žena Ribnica, letos praznuje 20 letnico aktivnega delovanja. V okviru celoletnega praznovanja smo članice načrtovale postavitev Velikonočne razstave, kjer bi skupaj z otroci iz vrtca, osnovne šole in uporabniki VDC-ja, zopet prikazale tradicionalne ribniške jedi, stvaritve in velikonočne običaje, vendar je bila ta, zaradi karantene predstavljena nekoliko drugače…

Vsi radi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, ki že tisočletja napolnjujejo človeška življenja. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest in ta se še bolj krepi, če v srcu čutimo njihov pomen. Zaradi neusmiljenega virusa, smo letos velikonočni čas praznovali čisto drugače; razdvojeni od družin, daleč od prijateljev, ampak skupno – v naših mislih in srcih. Tudi načrtovano Velikonočno razstavo smo s pomočjo mobilne tehnike izpeljale na daljavo, s posnetki vseh stvaritev in jedi, ki smo jih imele namen predstaviti na razstavi. Letos bi bila razstava v prostorih bivšega Spominkarstva ali Tica, saj so nam bili Šenkovi pripravljeni odstopiti prostor v uporabo za ta čas; vseeno jim izrekamo hvala za to gesto.

Pričele smo že s Cvetno nedeljo, ko smo izdelale in predstavile velikonočne »butarce ali žegne za živali in naša polja. Spominjale smo se, ko smo leta 2002, imele prvo Velikonočno razstavo in smo po pripovedovanju naših članic zapisale, kakšen pomen je imela včasih in za mnoge še danes, Velikonočna butarica.

»Butarica je bila sestavljena iz mačic, bršljana, iz leske, oljke, velikega korena, za okras pa jabolka, pomaranča in pisani trakovi za povezovanje in okrasitev. Na cvetno nedeljo so jo nesli v cerkev žegnati. Ko so prinesli požegnano butarico domov, so mačice in bršljan osmukali in nesli med krmo živini. Vejice leske so spravili do praznika svetega Janeza Krstnika, to je do 24. junija. Na ta dan je gospodar na vse njive, ki jih je obdeloval, zataknil po eno vejico leske, da bo pridelke obvarovala pred točo. Iz ostalih leskovih palčk so naredi križe in jih obesili na vrata hleva in svinjaka.

Veliki koren so razrezali in posuši ter ga dali med kadilo, ko so pred sončnim vzhodom na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek pokadili hišo in gospodarska poslopja.

Na veliko soboto so fantje, po navadi ministranti, v hiše prinesli koščke požegnane in tleče gobe, ki so jo gospodinje vrgle v ogenj v peči ali štedilniku. Kar je ostalo od žegnane butarice, je gospodar obesil nekje v hiši, običajno na podstrešje do naslednje Velike noči, ko so vse skupaj vrgli v ogenj, da je zgorelo, kajti vse kar je bilo blagoslovljeno, se ni smelo zavreči, temveč zažgati v ognju.«

Tudi običaje in recepte velikonočnih jedi, ter izdelavo pirhov smo zabeležile in jih predstavile preko omrežja na R Kanalu, na Univoxu in TV Slovenija, tako s posnetki nekdanjih velikonočnih razstav, kot tudi s fotografijami in prispevki letošnjih stvaritev.

Izpostavile smo kar nekaj jedi, ki so za nekatere gospodinje tradicionalne za velikonočni čas.

Ena takih je POSTNA JED »ALELUJA«, ki so jo v starih časih gospodinje pripravile iz repnih olupkov, ki so jih zbirale in sušile čez celo leto, na veliko soboto pa skuhale to jed. V sedanjem času je to le še spomin na težke in revne čase in menim da je prav, da jo vsaj omenimo. Morda, kot v vednost, kako nam je sedaj v vsem izobilju lepo, pa tega ne znamo ceniti.

Priprava: Repne olupke so najprej oprale, namočile in skuhale, odcedile, sesekljale in jih nato v ponvi pomokale s črno moko, ter jih zalile z juho, kjer se je prej kuhalo prekajeno svinjsko meso. Ko se je to zgostilo, so jed poljubno zabelile ali z ocvirki ali s prepraženo čebulo na svinjski masti.

Tudi BOMFLJI so bili nepogrešljivi za žegen in z veseljem vam predstavimo recept.

Bomflji

  • na kocke narezan bolj suh kruh
  • prekajena kuhana krača ali rebra
  • malo kuhane govedine
  • 4 jajca (za cca 1 kg mase)
  • rozine
  • ajdovo moko
  • svinjska juha, v kateri se je kuhalo prekajeno meso
  • po potrebi še malo soli

Narezane kocke kruha prelijemo s štirimi vtepenimi jajci, dodamo mleto govedino, rozine, na kocke narezano prekajeno meso, ajdo in potem vse skupaj zalijemo z mlačno juho, tako, da naredimo lepe svaljke, jih zavijemo v prtiček in damo kuhati v slano vrelo vodo, kot štruklje. Kuhajo se približno 15-20 minut. Ohlajene postrežemo na velikonočni dan, samostojno ali poleg jedi.

V vsem tem času večina spremljamo maše kar preko televizijskih sprejemnikov. Med obhajilom na daljavo, so se me na Cvetno nedeljo še posebno dotaknile besede duhovnika prek televizijskega ekrana »Jezus, prosim te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem«; dale so mi moč in voljo, da z radostjo v srcu pričakam Veliko noč.

Upam, da ste tudi vi, kljub vsem tegobam, ki nas težijo v tem času, duhovno doživeli čas Velike noči, da smo v srcih skupaj začutili in prebudili prave vrednote, kot so ljubezen, dobrota, prijateljstvo in iskrena medsebojna pomoč.

Naše praznovanje društva bomo nadaljevale; obeležile ga bomo še z drugimi prispevki, ki bodo oživeli naše dvajsetletno delovanje.

Kot slišimo vsakodnevno v tem času: ostanite doma, ostanite zdravi!

Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena                                                               Kot, 15.4.2020

Vsi radi praznujemo

Vsi radi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, ki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest in ta se še bolj krepi, če v srcu čutimo njihov pomen. Tudi naše društvo, to je Društvo podeželskih žena Ribnica, letos praznuje 20 letnico aktivnega delovanja.

V okviru celoletnega praznovanja je bila v planu tudi Velikonočna razstava, kjer bi zopet prikazale tradicionalne ribniške jedi in velikonočne običaje. In ker nam je fizično to onemogočeno, smo se dogovorile, da opozorimo nase, kar preko medijev.

Danes je Cvetna nedelja in letos jo zaradi neusmiljenega virusa, praznujemo malo drugače, razdvojeni od družin, daleč od prijateljev, ampak skupno v naših mislih in srcih. Izdelali smo Velikonočne butarice – žegen za živali in naša polja.

Ko smo leta 2002, imele prvo Velikonočno razstavo, smo po pripovedovanju Francke Bojc in Angele Merhar iz Prigorice zapisali, kakšen pomen je imela Velikonočna butarica.

»Butarica je bila sestavljena iz mačic, bršljana, iz leske (vsaj toliko vejic, kot je gospodar obdeloval njiv), oljke, velikega korena, za okras pa jabolka, pomaranča in pisani trakovi za povezovanje in okrasitev.

Butarce_2

Ko so prinesli požegnano butarico domov, so mačice in bršljan osmukali in nesli med krmo živini. Vejice leske so spravili do praznika svetega Janeza Krstnika, to je do 24. junija. Na ta dan je gospodar na vse njive, ki jih je obdeloval, zataknil po eno vejico leske, da bo pridelke obvarovala pred točo. Iz ostalih leskovih palčk so naredi križe in jih obesili na vrata hleva in svinjaka. Veliki koren so razrezali in posuši ter ga dali med kadilo, ko so pred sončnim vzhodom na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek pokadili hišo in gospodarska poslopja. Na veliko soboto so fantje, po navadi ministranti, v hiše prinesli koščke požegnane in goreče gobe, ki so jo gospodinje vrgle v ogenj v peči ali štedilniku. Kar je ostalo od žegnane butarice, je gospodar obesil nekje v hiši, običajno na podstrešje do naslednje Velike noči, ko so vse skupaj vrgli v ogenj, da je zgorelo, kajti vse kar je bilo blagoslovljeno, se ni smelo zavreči, temveč zažgati v ognju.«

Tudi običaje in recepte velikonočnih jedi smo zabeležile, pa o tem naslednji teden, ko bomo slikovno objavile naše stvaritve.

Med obhajilom na daljavo, so se me danes še posebno dotaknile besede duhovnika prek televizijskega ekrana »Jezus, prosim te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem«; dale so mi moč in voljo. Želim vam, da kljub vsem tegobam, ki nas težijo v tem času, duhovno doživite čas Velike noči, naj naša srca ne bodo mrtva. Zaživimo in v sebi vedno znova prebujajmo prave vrednote, kot so ljubezen, dobrota, prijateljstvo in iskrena medsebojna pomoč.

Butarce

Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena Ribnica                                          Kot, 5.4.2020

Občni zbor članic DPŽ Ribnica 2020

KDOR HOČE NAJDE POT, KDOR NOČE NAJDE IZGOVOR

Občni zbor članic DPŽ Ribnica je letos potekal v veselem vzdušju; poleg uradnega dela smo praznovale tudi 8. marec, Dan žena. Na našem kulturnem programu, ki je zajemal tudi praznovanje okroglih obletnic naših članic, so zazvenele violine učencev ribniške glasbene šole trio VIOLinA, pod mentorstvom Ksenje Abramovič. Vesele nasmeške na obraz pa nam je članicam prinesel tudi župan Samo Pogorelc, ki je vsaki posebej čestital in v znak pozornosti podaril še rdeč nagelj.

4.unnamed

Članice Društva podeželskih žena Ribnica smo obsežen program, z dobro voljo in sodelovanjem z ostalimi društvi, v celoti izpolnile.

Naše prvo druženje smo začele s sosednjimi društvi, ko smo si skupaj z našimi prijateljicami iz Lašč in Kočevja ogledale žive jaslice v Razkrižju in doživele čudovit nastop in kasneje še sprejem tamkajšnjega župana in njegove ekipe. Že v februarju smo imele naš občni zbor, na katerem smo si zadale nove naloge in cilje. Sledila so udejstvovanja na občnih zborih sosednjih društev in Zveze kmetic. Po nekajletnem premoru smo zopet sodelovale na ribniškem pustnem sprevodu.

Da druženje s sosednjimi društvi ne bi ostalo samo pri občnih zborih, smo se tokrat odzvale tudi povabilu društva iz Loškega potoka in Povasenk, tako, da smo z našimi dobrotami in stvaritvami sodelovale na njihovi velikonočni razstavi in se udeležile koncerta; z Laščankami in Kočevkami izpeljale skupni tečaj v peki ribniške povance, štangeljnov in kočevske pobolice; udeležile srečanja na Dan gospodinj v Velikih Laščah. V Sodražici smo pripravile še tečaj peke poprtnikov. Tudi srečanje žensk celotne ljubljanske regije, pri kmetici leta iz Novega mesta- Mariji Jakše, je ostal nepozaben. Z društvom Sena in ženskami iz Cerknice pa smo s svojo prisotnostjo obeležile rožnati oktober in s tem pokazale, da nam ni mar za ženske, ki so zbolele za rakom in ga ponosno premagale.

Z našimi pečenimi dobrotami smo se predstavile v akciji- Radi delamo dobro, v gradu za vinogradnike ob sajenju vinske trte; na župnijskem dnevu; na koncertu nonet Vitra, pa s celotno pogostitvijo in strežbo. S pogostitvijo na stojnici smo se odzvale tudi na prošnjo Društva ponosnih posameznikov, ki so v lanskem letu dan pred ribniškim sejmom, prvič organizirali ribniški Trail po Mali gori.

Tradicionalno smo se udeležile tekmovanja na Vampijadi v Sodražici in na Bučarjadi v Velikih Laščah; na stojnici in sprevodu pa na Tržnem dnevu v Sodražici, na Ribniškem sejmu, na Prangerjadi in v Kostelu na Tamburanju. Nepozaben bo tudi dogodek na 2. druženje v Maticovi hiši, ko smo združene, z Zavodom Sena in Povasenkami zopet pripravile čudovit večer s pridihom prihajajočega Božiča, druženje pa končali v Sodražici, kjer smo sodelovale tudi na razstavi poprtnikov. Leto smo zaključile s prednovoletno večerjo na Jasenci.

Tudi pevke Vesele Ribnčanke smo bile aktivne s svojimi nastopi tako v domačem kraju, kot tudi na gostovanjih… Prepevale smo v ribniškem vrtcu, v Lepovčah, v Jurjevici na slavnostni proslavi tamkajšnjega gasilskega društva, na Bregu, ko so brški kosci zopet izvedli tradicionalno košnjo po starem. Ker jim je šlo delo dobro od rok, smo jih s pesmijo in ribniško povanco ter krhljevko spremljale tudi na Kmečkem prazniku v Brežah. S pečenimi dobrotami in nastopom na slavnostni proslavi, smo doprinesle nekaj tudi Živinorejskemu društvu, ki so skupaj s Kmetijsko zadrugo po dolgih letih pripravili čudovito živinorejsko razstavo. Tudi prepevanje z našimi popotniki po Europeadah, katerega srečanje so lani pripravile pevke Klasek iz Izlak, nam je ostalo v lepem spominu, saj smo ga pevke združile še v izlet z ostalimi članicami društva, tako kot obisk na Martinovem koncertu v Šentjerneju in na srečanju ljudskih pevcev v Šempasu. V oktobru smo v Rokodelskem centru organizirale samostojno prireditev: »Veselje ob pesmi in glasbi« katere vsebina je bila v ribniškem narečju. Veselo na Martinovo je bilo tudi v Domu starostnikov v Ribnici, saj smo tamkajšnje stanovalce tradicionalno razveselili s svojim pevskim nastopom in hudomušnim igralskim vložkom Metoda Jakliča. Ponosne smo da povsod, kjerkoli nastopamo, predstavljamo našo ribniško dolino s pesmijo, ribniško besedo in oblačilno kulturo ter s tradicionalno ribniško kulinariko.

Rada bi omenila še vsa dela v našem društvu, ki spadajo med redne dejavnosti in jih zahteva poslovanje in delovanje društva skozi celo leto; to je vzdrževanje in dopolnitev internetne strani, izdaja 4. zgibanke- Nasveti naših babic; lani je bila predstavljena Ribniška povanca, pisanje člankov za medije, sklicevanje in izvajanje pevskih vaj in drugo obveščanje, izdelava razpisnih dokumentacij in dokazovanje opravljenih del s pisanjem poročil in zbranimi računi in fotografijami; izdelava končnega poročila o delovanju društva, finančnega poročila in nenazadnje izdelava in oddaja bilance. Hvala za vsako pomoč, ki sem jo kot predsednica, deležna od vas članic, v imenu društva pa tudi občini Ribnica za vso podporo in finančna sredstva.

Letos bo naše društvo skozi celo leto praznovalo svoje dvajseto obletnico, zato bomo izvedle še več raznih aktivnosti, v kolikor nam bo zaradi agresivnega virusa omogočeno. Prva večja bo že Velikonočna razstava, katere otvoritev je predvidena 7.4.2020, ob 18.h. K sodelovanju smo povabile še otroke iz vrtca, osnovne šole in VDC Ribnica.

4.unnamed_2

Naj čisto na koncu mojega pisanja dodam še misel: Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju; Če ne moreš usmerjati vetra, prilagodi svoja jadra!

Ribnica, 8.3.2020                                             Zapisala predsednica društva: Marinka Vesel

Povabilo na občni zbor

Prazniki so za nami, zato lepo vabljene na

OBČNI ZBOR DPŽ RIBNICA,

KI BO V NEDELJO, 8.3.2020, OB 16. URI,

V GOSTIŠČU URŠKA V ZAMOSTECU.

K članstvu lepo povabljene tudi nove članice, predvsem mlade gospodinje, da bodo v prihodnje imele priložnost prevzema vodstva društva.

Predsednica DPŽ Ribnica: Vesel Marinka

V Ribnici, 12.2.2020