Ljudske pevke Vesele Ribnčanke smo bile v septembru povabljene na radio Sraka v Novo mesto, da predstavimo skupino, naše delovanje ter izdana knjižna in posneta dela. Direktor Drago Vovk je bil nad našo predstavitvijo tako navdušen, da nas je želel predstaviti tudi v reviji VZAJEMNA. Pa si preberite, kako nas je predstavil.

Ljudske pevke Vesele Ribnčanke delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Ribnica, katerega predsednica je že 20 let Marinka Vesel. Začetek njihovega delovanja sega v leto 2002, ko so članice društva prvič pripravile velikonočno razstavo s kulturnim programom, kamor je sodilo tudi petje. Prvi pevski nastop jih je vzpodbudil, da so društveno dejavnost, poleg peke in različnih izobraževalnih tečajev, nadgradile še s pesmijo. Pričele so z rednimi vajami in se poimenovale v ljudsko skupino Vesele Ribnčanke.

Marinka Vesel, ki je obenem tudi vodja Veselih Ribnčank, se rada pošali, da jim je bil naziv skupine pred 20. leti pisan na kožo v vseh pogledih, posebno njej, ki je rada vedno dvakrat »vesela«, tako s priimkom, kot z dejanji. Pove, da vesele in družabne rade prepevajo stare ribniške ljudske in narodne pesmi, s katerimi si polnijo dušo in srce. Prepevajo po spominu, po posluhu – brez not, kakor so nekoč prepevale njihove mame in babice, ob delu doma, ali na polju ter drugih družabnih srečanjih. Pesmi, ki so jih pele, so zbirale po ustnem izročilu in so se pogosto učile ena od druge. Najraje prepevajo pesmi, ki opevajo nekdanje kmečko življenje in življenje preprostih ljudi na vasi, ki opevajo njihovo delo in medsebojno ljubezen do svoje rodne zemlje in domovine. Skupino ob petju z igranjem na citre spremlja Tanja Zalokar iz Šentjerneja. Rade pa sodelujejo tudi z violinisti ribniške glasbene šole.

Morda sta prav korona in njihova okrogla obletnica delovanja krivi, da je poleg knjige o pevkah Ribniška preteklost v novi podobi, nastala tudi pesmarica Kaj nam pa morejo, če smovesele, v kateri so zbrane pesmi, ki so jih skozi leta največkrat zapele. V knjigi so na usb ključku priloženi tudi zvočni posnetki vseh besedil. Po dveh desetletjih delovanja so posnele tudi film Od kod si pa dekle ti doma?, v katerem je ob pesmi in glasbi ter pripovedih v ribniškem narečju prikazana tudi Ribnica in njene okoliške vasi. Ker so na svoj kraj zelo ponosne, so film oblikovale v poslovno darilo in z njim obdarile mnoge ribniške zdomce.

Ob 20-letnici društva, v katerem delujejo, pa je nastala tudi knjiga Pogled skozi ribniško rajto, v kateri so na več kot tristo straneh popisani in slikovno prikazani prav vsi dogodki, ki so se odvijali v okviru delovanja Društva podeželskih žena Ribnica.

Ribniška oblačila

Poleg ohranjanja običajev, zbiranja in prepevanja starih pesmi, obujajo šege in navade ribniških gospodinj tudi z oblačilno kulturo. V letu 2005 so si nadele ribniška oblačila, katerih ohranjeni in najdeni kroji segajo v obdobje od leta 1900 do 1920. Zasluga za izdelavo oblačil gre zakoncema Pakiž, ki sta po ribniški in sodraški dolini pred leti že raziskovala ribniško oblačilno kulturo, za pevke pa sta svoje raziskave nadgradila še z oblačili nekdanjih ribniških gospodinj. Ponovna izdelava oblačil je bila opravljena po fotografijah starih oblačil ljudi iz tistih krajev. Oblačila so raznolika, saj predstavljajo različna gospodinjska in kmečka opravila. Po ribniških ulicah so se prvič ponosno sprehodile na ribniškem sejmu, vsaka s svojim kuhinjskim pripomočkom ali kmečkim orodjem, kar je predstavljalo njihovo kmečko ali gospodinjsko opravilo. Rade povedo, da so takrat poleg petja in narečne ribniške besede v novih oblačilih postale še bolj razpoznavne in občudovane. Ta kmečka oblačila so jim odprla vrata na različne prireditve, ki so tako postale še bolj zanimive in pristne, gostovale pa so tudi v tujini. Da njihovo delovanje ter vsi dogodki in slikovno gradivo ne bi ostali nekje v pozabi, se je njihova vodja, Marinka Vesel odločila, da v imenu društva napiše knjigo Ribniška preteklost v novi podobi. Knjiga skozi spominsko zgodbo opisuje pevke, njihovo delovanje, oblačilno kulturo, pesmi in fotografije, ki bodo v spomin mladim rodovom.

Nastopi in gostovanja

Od 241 dosedanjih pomembnejših nastopov jih je bilo kar precej tudi drugod po Evropi, celo na Finsko jih je ponesla pevska pot. »Dober glas o Ribnici, Ribnčanu Urbanu, suhorobarskih in lončenih izdelkih ter o dobri hrani in pijači smo s svojimi nastopi in ribniško oblačilno kulturo ponesle v svet tudi me, Vesele Ribnčanke, in na to smo zelo ponosne. In odločile smo se, da kljub letom svoje poslanstvo nadaljujemo. Naše petje spremljamo tudi z raznovrstnimi priložnostnimi glasbili, svoje pa sta dodali še harmonikarici Danijela Gruden in Sonja Rigler. Upam, da nam bo zdravje še služilo, dobre volje nam pa tako ne manjka,« je na zaključku pogovora dodala Marinka Vesel.

Drago Vovk