Društvo podeželskih žena Ribnica, letos praznuje 20 letnico aktivnega delovanja. V okviru celoletnega praznovanja smo članice načrtovale postavitev Velikonočne razstave, kjer bi skupaj z otroci iz vrtca, osnovne šole in uporabniki VDC-ja, zopet prikazale tradicionalne ribniške jedi, stvaritve in velikonočne običaje, vendar je bila ta, zaradi karantene predstavljena nekoliko drugače…

Vsi radi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, ki že tisočletja napolnjujejo človeška življenja. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest in ta se še bolj krepi, če v srcu čutimo njihov pomen. Zaradi neusmiljenega virusa, smo letos velikonočni čas praznovali čisto drugače; razdvojeni od družin, daleč od prijateljev, ampak skupno – v naših mislih in srcih. Tudi načrtovano Velikonočno razstavo smo s pomočjo mobilne tehnike izpeljale na daljavo, s posnetki vseh stvaritev in jedi, ki smo jih imele namen predstaviti na razstavi. Letos bi bila razstava v prostorih bivšega Spominkarstva ali Tica, saj so nam bili Šenkovi pripravljeni odstopiti prostor v uporabo za ta čas; vseeno jim izrekamo hvala za to gesto.

Pričele smo že s Cvetno nedeljo, ko smo izdelale in predstavile velikonočne »butarce ali žegne za živali in naša polja. Spominjale smo se, ko smo leta 2002, imele prvo Velikonočno razstavo in smo po pripovedovanju naših članic zapisale, kakšen pomen je imela včasih in za mnoge še danes, Velikonočna butarica.

»Butarica je bila sestavljena iz mačic, bršljana, iz leske, oljke, velikega korena, za okras pa jabolka, pomaranča in pisani trakovi za povezovanje in okrasitev. Na cvetno nedeljo so jo nesli v cerkev žegnati. Ko so prinesli požegnano butarico domov, so mačice in bršljan osmukali in nesli med krmo živini. Vejice leske so spravili do praznika svetega Janeza Krstnika, to je do 24. junija. Na ta dan je gospodar na vse njive, ki jih je obdeloval, zataknil po eno vejico leske, da bo pridelke obvarovala pred točo. Iz ostalih leskovih palčk so naredi križe in jih obesili na vrata hleva in svinjaka.

Veliki koren so razrezali in posuši ter ga dali med kadilo, ko so pred sončnim vzhodom na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek pokadili hišo in gospodarska poslopja.

Na veliko soboto so fantje, po navadi ministranti, v hiše prinesli koščke požegnane in tleče gobe, ki so jo gospodinje vrgle v ogenj v peči ali štedilniku. Kar je ostalo od žegnane butarice, je gospodar obesil nekje v hiši, običajno na podstrešje do naslednje Velike noči, ko so vse skupaj vrgli v ogenj, da je zgorelo, kajti vse kar je bilo blagoslovljeno, se ni smelo zavreči, temveč zažgati v ognju.«

Tudi običaje in recepte velikonočnih jedi, ter izdelavo pirhov smo zabeležile in jih predstavile preko omrežja na R Kanalu, na Univoxu in TV Slovenija, tako s posnetki nekdanjih velikonočnih razstav, kot tudi s fotografijami in prispevki letošnjih stvaritev.

Izpostavile smo kar nekaj jedi, ki so za nekatere gospodinje tradicionalne za velikonočni čas.

Ena takih je POSTNA JED »ALELUJA«, ki so jo v starih časih gospodinje pripravile iz repnih olupkov, ki so jih zbirale in sušile čez celo leto, na veliko soboto pa skuhale to jed. V sedanjem času je to le še spomin na težke in revne čase in menim da je prav, da jo vsaj omenimo. Morda, kot v vednost, kako nam je sedaj v vsem izobilju lepo, pa tega ne znamo ceniti.

Priprava: Repne olupke so najprej oprale, namočile in skuhale, odcedile, sesekljale in jih nato v ponvi pomokale s črno moko, ter jih zalile z juho, kjer se je prej kuhalo prekajeno svinjsko meso. Ko se je to zgostilo, so jed poljubno zabelile ali z ocvirki ali s prepraženo čebulo na svinjski masti.

Tudi BOMFLJI so bili nepogrešljivi za žegen in z veseljem vam predstavimo recept.

• na kocke narezan bolj suh kruh
• prekajena kuhana krača ali rebra
• malo kuhane govedine
• 4 jajca (za cca 1 kg mase)
• rozine
• ajdovo moko
• svinjska juha, v kateri se je kuhalo prekajeno meso
• po potrebi še malo soli

Narezane kocke kruha prelijemo s štirimi vtepenimi jajci, dodamo mleto govedino, rozine, na kocke narezano prekajeno meso, ajdo in potem vse skupaj zalijemo z mlačno juho, tako, da naredimo lepe svaljke, jih zavijemo v prtiček in damo kuhati v slano vrelo vodo, kot štruklje. Kuhajo se približno 15-20 minut. Ohlajene postrežemo na velikonočni dan, samostojno ali poleg jedi.

V vsem tem času večina spremljamo maše kar preko televizijskih sprejemnikov. Med obhajilom na daljavo, so se me na Cvetno nedeljo še posebno dotaknile besede duhovnika prek televizijskega ekrana »Jezus, prosim te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem«; dale so mi moč in voljo, da z radostjo v srcu pričakam Veliko noč.

Upam, da ste tudi vi, kljub vsem tegobam, ki nas težijo v tem času, duhovno doživeli čas Velike noči, da smo v srcih skupaj začutili in prebudili prave vrednote, kot so ljubezen, dobrota, prijateljstvo in iskrena medsebojna pomoč.

Naše praznovanje društva bomo nadaljevale; obeležile ga bomo še z drugimi prispevki, ki bodo oživeli naše dvajsetletno delovanje.

Kot slišimo vsakodnevno v tem času: ostanite doma, ostanite zdravi!

Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena                                                               Kot, 15.4.2020

Follow