Končno smo pričakale datum 23.6.2016, ko smo se Vesele Ribnčanke podale na 1200 km dolgo pot proti Ohridu. Da bi bilo potovanje z avtobusnim prevozom Prijatelj cenejše, smo potovale skupaj s skupino Klasek, Čebelicami in Fanti z vasi. Zbrali smo se v Novem mestu od koder nas je pot popeljala preko Gorjancev, čez Dalmacijo, proti Črni gori in Albaniji do Ohrida. Skoraj 22 urna vožnja je bila kmalu pozabljena, saj nas je spremljala dobra volja, ter prijaznost in iznajdljivost naših dveh šoferjev, ki sta nas varno pripeljala do cilja. Že prvi dan bivanja na Ohridu, v mestecu Struga, hotel Galeb, je minil v prijetnem vzdušju. Organizator je pripravil sprejem vseh skupin; izmenjali smo si simbolična darila. V soboto smo se udeležili parade po mestnem jedru Ohrida in imeli predstavitveni nastop, v
nedeljo pa je sledil samostojni nastop vseh skupin na velikem odru na trgu v centru mesta.
Posebej je uživala naša ribniška Makedonka Ružica, saj je z ribniško zastavo ponosno zastopala Ribnico, kamor se je kot mlado dekle preselila iz rodnega makedonskega kraja Tearce. Naše žene so se predstavile tudi na stojnici. Poleg promocijskih prospektov, so pripravile čudovito kulinarično razstavo, njihove vabljive dobrote so lačni obiskovalci hitro pospravili.
Čudoviti so bili sprehodi po sončnem starem mestnem jedru, kjer smo si ogledali bogato kulturno dediščino, ki se je ohranila vse od prazgodovine, zanimiv obisk založene tržnice, sprostilno kopanje v čistem ohridskem jezeru… Tudi obisk starodavnega samostana na Sv. Naumu z dragocenimi ikonami, kamor smo se popeljali z ladjico, bo ostal v naših srcih nepozaben. Ogledali smo si čudovit turistični kraj, kjer smo se imeli priložnost kopati na eni najbolj priljubljenih plaž ob Ohridskem jezeru. Prijazni domačini so nam na vsakem koraku dali vedeti, da smo dobrodošli, obisk njihovih restavracij so nam popestrili s prisrčnimi nastopi glasbenih skupin, ki so nam poleg makedonskih pesmi, zaigrali tudi kakšno po naše. »Moj očka ima konjička dva«, se je razlegal daleč naokoli. Večere v hotelu smo si popestrili kar sami med seboj; glas harmonik in ostalih instrumentov, pesem in ples, so razigrali naša srca in žive so bile želje, da se zopet kje srečamo.
Potovanje na Ohrid je bilo naporno, vendar za vse nas nepozabno. Še dolgo nam bodo ostale v spominu zaključne besede Aleša Breznikarja, izvršnega direktorja festivala, ki se nam je z veliko mero iskrenosti in radosti zahvalil za zaupanje in odličnost pri sodelovanju na festivalu »Slovenija na Ohridu in nam podelil CERTIFIKATE O SODELOVANJU.
»Tako kot nikoli ne pozabiš prvega festivala, tudi ne pozabiš ljudi – prijateljev, ki so na
festivalu sodelovali. Prav vsi ste mi bili edinstveni in posebno dragi«
Follow