Category Archives: Uncategorized

SPOMINI NA DOGODKE SO V ČASU »KORONE« ŠE BOLJ OŽIVELI

Zbiram in pripravljam gradivo za izdajo Zbornika o delovanju Društva podeželskih žena čez celih 20 let in spomini ob gledanju naših slikovnih albumov, so zopet oživeli… Priznati moram, da sem na nekatere dogodke že kar malo pozabila. Kaj vse smo počele, koliko lepega doživele, koliko krajev obiskale in koliko poznanstev in prijateljstev sklenile skozi to naše obdobje. Spominjam se, kako so bili prisrčni in veseli naši prvi pohodi, ko smo bile še mlade, zagnane in polne idej…

Na sestanku upravnega odbora smo sklenile, da se poleg drugih udejstvovanj, morda poskusimo tudi v pohodništvu. Naš prvi pohod je bil leta 2002, ko smo jo na 1. maja ucvrle na Travno goro. Zbor je bil pri Novi Štifti in po zaužitvi prvih pečenih dobrot in dobre kapljice iz nahrbtnikov, smo se skupaj s članicami in nekaterimi družinskimi člani, veselo podale na našo najbližjo planinsko točko na Travni gori. Tam smo bili lepo sprejeti od takratnega najemnika doma, ki nam je po naročilu pripravil odlično planinsko pojedino. Kar žalostne smo, ko danes ta prijeten dom sameva in propada nam vsem na očeh. Le kaj bi rekli naši mojstri, ko so ta dom udarniško postavili in vzdrževali dolga leta; le kaj si mislijo vsi nekdanji najemniki, ki so po svojih močeh vlagali v to, nekoč čudovito stavbo, ki je pohodnikom in veselim družbam dajala občutek domačnosti in sprejetosti. Upamo, da se najde kdo, ki bo preprečil propad tega planinskega objekta.

Travna gora-3 001

Tudi pohod od Ortneka na Grmado, ravno tako na prvi maj v letu 2003, je bil nepozaben. Posebno doživet je bil pohod na Šmarno goro, ko smo se s svojimi prevozi v jutranjih urah odpravili do Tacna, potem pa peš mahnili na Šmarno goro. Do solz smo se nasmejali, ko so nekateri mislili, da nebeško diši tudi naša ribniška lesena klobasa. Razigrani in veseli smo se na poti proti domu ustavili še na Trubarjevi domačiji, pot pa nas je zanesla tudi na Turistično domačijo na Riglju, kjer smo si ogledali pašnike z damjaki.

Šmarna gora, 27.4.2004-1 001

Na Sveto Ano smo se povzpele večkrat, a najbolj se nam je vtisnil tisti prvi pohod v letu 2005, ko smo se udeležile tudi proslave ob spomeniku padlim borcem, pohod pa zaključile v planinskem domu na Sveti Ani.

pohod na Sveto Ano 27.4.2005_1 pohod na Sveto Ano 27.4.2005_2

Na povabilo naših prijateljev iz Turističnega društva Ig, smo se udeležile tudi tradicionalnega pohoda na Krim. Prijateljica Darja in zakonca Glavan, so se posebno potrudili, da nam je dan v prijetni družbi, ostal v nepozabnem spominu.

Podeželke na vrhu Krima, 1.5.2008

Naša poznanstva, ki smo jih pridobile na Turističnih sejmih na Gospodarskem razstavišču, kjer smo sodelovale in predstavljale ribniško dolino tudi podeželske žene in pevke Vesele Ribnčanke, so obrodile sadove. Tako smo bile večkrat povabljene na razne prireditve širom Slovenije. Nepozabna in doživeta sta bila Pohod po Sromeljskih poteh vina in sonca. Tja smo se odpravili kar dvakrat; enkrat s kombijem, drugič pa kar z avtobusom, saj smo imele pevke na koncu pohoda tudi pevski nastop.

Naša prijateljstva pa so segala tudi na Hrvaško, kamor nas je predsednica Turističnega društva Trbuhovica, Milka Ožbolt, povabila na pohod po zeliščni poti v Prezidu. Ja, kaj na rečem – bilo je poučno in veselo ter naporno, saj so nas na večjih mestih gostili s svojimi najljubšimi jedmi in pecivi. Še dobro, da je bila pot naporna in smo vse kalorije sproti pokurile.

pohod po zeliščnih poteh v Prezidu

Še mnogo je bilo takih manjših in krajših pohodov, ki se jih rade spominjamo. Želimo si, da bi obdobje korone čimprej izzvenelo in obljubim, da bomo s pohodi nadaljevale, pa čeprav samo po čudovitih stezah ribniške doline in njene okolice.

Zapisala Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica

Ribnica, 15.5.2020

VELIKA NOČ NA DRUGAČEN NAČIN

Društvo podeželskih žena Ribnica, letos praznuje 20 letnico aktivnega delovanja. V okviru celoletnega praznovanja smo članice načrtovale postavitev Velikonočne razstave, kjer bi skupaj z otroci iz vrtca, osnovne šole in uporabniki VDC-ja, zopet prikazale tradicionalne ribniške jedi, stvaritve in velikonočne običaje, vendar je bila ta, zaradi karantene predstavljena nekoliko drugače…

Vsi radi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, ki že tisočletja napolnjujejo človeška življenja. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest in ta se še bolj krepi, če v srcu čutimo njihov pomen. Zaradi neusmiljenega virusa, smo letos velikonočni čas praznovali čisto drugače; razdvojeni od družin, daleč od prijateljev, ampak skupno – v naših mislih in srcih. Tudi načrtovano Velikonočno razstavo smo s pomočjo mobilne tehnike izpeljale na daljavo, s posnetki vseh stvaritev in jedi, ki smo jih imele namen predstaviti na razstavi. Letos bi bila razstava v prostorih bivšega Spominkarstva ali Tica, saj so nam bili Šenkovi pripravljeni odstopiti prostor v uporabo za ta čas; vseeno jim izrekamo hvala za to gesto.

Pričele smo že s Cvetno nedeljo, ko smo izdelale in predstavile velikonočne »butarce ali žegne za živali in naša polja. Spominjale smo se, ko smo leta 2002, imele prvo Velikonočno razstavo in smo po pripovedovanju naših članic zapisale, kakšen pomen je imela včasih in za mnoge še danes, Velikonočna butarica.

»Butarica je bila sestavljena iz mačic, bršljana, iz leske, oljke, velikega korena, za okras pa jabolka, pomaranča in pisani trakovi za povezovanje in okrasitev. Na cvetno nedeljo so jo nesli v cerkev žegnati. Ko so prinesli požegnano butarico domov, so mačice in bršljan osmukali in nesli med krmo živini. Vejice leske so spravili do praznika svetega Janeza Krstnika, to je do 24. junija. Na ta dan je gospodar na vse njive, ki jih je obdeloval, zataknil po eno vejico leske, da bo pridelke obvarovala pred točo. Iz ostalih leskovih palčk so naredi križe in jih obesili na vrata hleva in svinjaka.

Veliki koren so razrezali in posuši ter ga dali med kadilo, ko so pred sončnim vzhodom na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek pokadili hišo in gospodarska poslopja.

Na veliko soboto so fantje, po navadi ministranti, v hiše prinesli koščke požegnane in tleče gobe, ki so jo gospodinje vrgle v ogenj v peči ali štedilniku. Kar je ostalo od žegnane butarice, je gospodar obesil nekje v hiši, običajno na podstrešje do naslednje Velike noči, ko so vse skupaj vrgli v ogenj, da je zgorelo, kajti vse kar je bilo blagoslovljeno, se ni smelo zavreči, temveč zažgati v ognju.«

Tudi običaje in recepte velikonočnih jedi, ter izdelavo pirhov smo zabeležile in jih predstavile preko omrežja na R Kanalu, na Univoxu in TV Slovenija, tako s posnetki nekdanjih velikonočnih razstav, kot tudi s fotografijami in prispevki letošnjih stvaritev.

Izpostavile smo kar nekaj jedi, ki so za nekatere gospodinje tradicionalne za velikonočni čas.

Ena takih je POSTNA JED »ALELUJA«, ki so jo v starih časih gospodinje pripravile iz repnih olupkov, ki so jih zbirale in sušile čez celo leto, na veliko soboto pa skuhale to jed. V sedanjem času je to le še spomin na težke in revne čase in menim da je prav, da jo vsaj omenimo. Morda, kot v vednost, kako nam je sedaj v vsem izobilju lepo, pa tega ne znamo ceniti.

Priprava: Repne olupke so najprej oprale, namočile in skuhale, odcedile, sesekljale in jih nato v ponvi pomokale s črno moko, ter jih zalile z juho, kjer se je prej kuhalo prekajeno svinjsko meso. Ko se je to zgostilo, so jed poljubno zabelile ali z ocvirki ali s prepraženo čebulo na svinjski masti.

Tudi BOMFLJI so bili nepogrešljivi za žegen in z veseljem vam predstavimo recept.

Bomflji

  • na kocke narezan bolj suh kruh
  • prekajena kuhana krača ali rebra
  • malo kuhane govedine
  • 4 jajca (za cca 1 kg mase)
  • rozine
  • ajdovo moko
  • svinjska juha, v kateri se je kuhalo prekajeno meso
  • po potrebi še malo soli

Narezane kocke kruha prelijemo s štirimi vtepenimi jajci, dodamo mleto govedino, rozine, na kocke narezano prekajeno meso, ajdo in potem vse skupaj zalijemo z mlačno juho, tako, da naredimo lepe svaljke, jih zavijemo v prtiček in damo kuhati v slano vrelo vodo, kot štruklje. Kuhajo se približno 15-20 minut. Ohlajene postrežemo na velikonočni dan, samostojno ali poleg jedi.

V vsem tem času večina spremljamo maše kar preko televizijskih sprejemnikov. Med obhajilom na daljavo, so se me na Cvetno nedeljo še posebno dotaknile besede duhovnika prek televizijskega ekrana »Jezus, prosim te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem«; dale so mi moč in voljo, da z radostjo v srcu pričakam Veliko noč.

Upam, da ste tudi vi, kljub vsem tegobam, ki nas težijo v tem času, duhovno doživeli čas Velike noči, da smo v srcih skupaj začutili in prebudili prave vrednote, kot so ljubezen, dobrota, prijateljstvo in iskrena medsebojna pomoč.

Naše praznovanje društva bomo nadaljevale; obeležile ga bomo še z drugimi prispevki, ki bodo oživeli naše dvajsetletno delovanje.

Kot slišimo vsakodnevno v tem času: ostanite doma, ostanite zdravi!

Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena                                                               Kot, 15.4.2020

Vsi radi praznujemo

Vsi radi praznujemo, vsi se veselimo praznikov, ki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje. S praznovanjem praznikov krepimo lastno in skupno samozavest in ta se še bolj krepi, če v srcu čutimo njihov pomen. Tudi naše društvo, to je Društvo podeželskih žena Ribnica, letos praznuje 20 letnico aktivnega delovanja.

V okviru celoletnega praznovanja je bila v planu tudi Velikonočna razstava, kjer bi zopet prikazale tradicionalne ribniške jedi in velikonočne običaje. In ker nam je fizično to onemogočeno, smo se dogovorile, da opozorimo nase, kar preko medijev.

Danes je Cvetna nedelja in letos jo zaradi neusmiljenega virusa, praznujemo malo drugače, razdvojeni od družin, daleč od prijateljev, ampak skupno v naših mislih in srcih. Izdelali smo Velikonočne butarice – žegen za živali in naša polja.

Ko smo leta 2002, imele prvo Velikonočno razstavo, smo po pripovedovanju Francke Bojc in Angele Merhar iz Prigorice zapisali, kakšen pomen je imela Velikonočna butarica.

»Butarica je bila sestavljena iz mačic, bršljana, iz leske (vsaj toliko vejic, kot je gospodar obdeloval njiv), oljke, velikega korena, za okras pa jabolka, pomaranča in pisani trakovi za povezovanje in okrasitev.

Butarce_2

Ko so prinesli požegnano butarico domov, so mačice in bršljan osmukali in nesli med krmo živini. Vejice leske so spravili do praznika svetega Janeza Krstnika, to je do 24. junija. Na ta dan je gospodar na vse njive, ki jih je obdeloval, zataknil po eno vejico leske, da bo pridelke obvarovala pred točo. Iz ostalih leskovih palčk so naredi križe in jih obesili na vrata hleva in svinjaka. Veliki koren so razrezali in posuši ter ga dali med kadilo, ko so pred sončnim vzhodom na veliko sredo, veliki četrtek in veliki petek pokadili hišo in gospodarska poslopja. Na veliko soboto so fantje, po navadi ministranti, v hiše prinesli koščke požegnane in goreče gobe, ki so jo gospodinje vrgle v ogenj v peči ali štedilniku. Kar je ostalo od žegnane butarice, je gospodar obesil nekje v hiši, običajno na podstrešje do naslednje Velike noči, ko so vse skupaj vrgli v ogenj, da je zgorelo, kajti vse kar je bilo blagoslovljeno, se ni smelo zavreči, temveč zažgati v ognju.«

Tudi običaje in recepte velikonočnih jedi smo zabeležile, pa o tem naslednji teden, ko bomo slikovno objavile naše stvaritve.

Med obhajilom na daljavo, so se me danes še posebno dotaknile besede duhovnika prek televizijskega ekrana »Jezus, prosim te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem«; dale so mi moč in voljo. Želim vam, da kljub vsem tegobam, ki nas težijo v tem času, duhovno doživite čas Velike noči, naj naša srca ne bodo mrtva. Zaživimo in v sebi vedno znova prebujajmo prave vrednote, kot so ljubezen, dobrota, prijateljstvo in iskrena medsebojna pomoč.

Butarce

Marinka Vesel, predsednica Društva podeželskih žena Ribnica                                          Kot, 5.4.2020

Občni zbor članic DPŽ Ribnica 2020

KDOR HOČE NAJDE POT, KDOR NOČE NAJDE IZGOVOR

Občni zbor članic DPŽ Ribnica je letos potekal v veselem vzdušju; poleg uradnega dela smo praznovale tudi 8. marec, Dan žena. Na našem kulturnem programu, ki je zajemal tudi praznovanje okroglih obletnic naših članic, so zazvenele violine učencev ribniške glasbene šole trio VIOLinA, pod mentorstvom Ksenje Abramovič. Vesele nasmeške na obraz pa nam je članicam prinesel tudi župan Samo Pogorelc, ki je vsaki posebej čestital in v znak pozornosti podaril še rdeč nagelj.

4.unnamed

Članice Društva podeželskih žena Ribnica smo obsežen program, z dobro voljo in sodelovanjem z ostalimi društvi, v celoti izpolnile.

Naše prvo druženje smo začele s sosednjimi društvi, ko smo si skupaj z našimi prijateljicami iz Lašč in Kočevja ogledale žive jaslice v Razkrižju in doživele čudovit nastop in kasneje še sprejem tamkajšnjega župana in njegove ekipe. Že v februarju smo imele naš občni zbor, na katerem smo si zadale nove naloge in cilje. Sledila so udejstvovanja na občnih zborih sosednjih društev in Zveze kmetic. Po nekajletnem premoru smo zopet sodelovale na ribniškem pustnem sprevodu.

Da druženje s sosednjimi društvi ne bi ostalo samo pri občnih zborih, smo se tokrat odzvale tudi povabilu društva iz Loškega potoka in Povasenk, tako, da smo z našimi dobrotami in stvaritvami sodelovale na njihovi velikonočni razstavi in se udeležile koncerta; z Laščankami in Kočevkami izpeljale skupni tečaj v peki ribniške povance, štangeljnov in kočevske pobolice; udeležile srečanja na Dan gospodinj v Velikih Laščah. V Sodražici smo pripravile še tečaj peke poprtnikov. Tudi srečanje žensk celotne ljubljanske regije, pri kmetici leta iz Novega mesta- Mariji Jakše, je ostal nepozaben. Z društvom Sena in ženskami iz Cerknice pa smo s svojo prisotnostjo obeležile rožnati oktober in s tem pokazale, da nam ni mar za ženske, ki so zbolele za rakom in ga ponosno premagale.

Z našimi pečenimi dobrotami smo se predstavile v akciji- Radi delamo dobro, v gradu za vinogradnike ob sajenju vinske trte; na župnijskem dnevu; na koncertu nonet Vitra, pa s celotno pogostitvijo in strežbo. S pogostitvijo na stojnici smo se odzvale tudi na prošnjo Društva ponosnih posameznikov, ki so v lanskem letu dan pred ribniškim sejmom, prvič organizirali ribniški Trail po Mali gori.

Tradicionalno smo se udeležile tekmovanja na Vampijadi v Sodražici in na Bučarjadi v Velikih Laščah; na stojnici in sprevodu pa na Tržnem dnevu v Sodražici, na Ribniškem sejmu, na Prangerjadi in v Kostelu na Tamburanju. Nepozaben bo tudi dogodek na 2. druženje v Maticovi hiši, ko smo združene, z Zavodom Sena in Povasenkami zopet pripravile čudovit večer s pridihom prihajajočega Božiča, druženje pa končali v Sodražici, kjer smo sodelovale tudi na razstavi poprtnikov. Leto smo zaključile s prednovoletno večerjo na Jasenci.

Tudi pevke Vesele Ribnčanke smo bile aktivne s svojimi nastopi tako v domačem kraju, kot tudi na gostovanjih… Prepevale smo v ribniškem vrtcu, v Lepovčah, v Jurjevici na slavnostni proslavi tamkajšnjega gasilskega društva, na Bregu, ko so brški kosci zopet izvedli tradicionalno košnjo po starem. Ker jim je šlo delo dobro od rok, smo jih s pesmijo in ribniško povanco ter krhljevko spremljale tudi na Kmečkem prazniku v Brežah. S pečenimi dobrotami in nastopom na slavnostni proslavi, smo doprinesle nekaj tudi Živinorejskemu društvu, ki so skupaj s Kmetijsko zadrugo po dolgih letih pripravili čudovito živinorejsko razstavo. Tudi prepevanje z našimi popotniki po Europeadah, katerega srečanje so lani pripravile pevke Klasek iz Izlak, nam je ostalo v lepem spominu, saj smo ga pevke združile še v izlet z ostalimi članicami društva, tako kot obisk na Martinovem koncertu v Šentjerneju in na srečanju ljudskih pevcev v Šempasu. V oktobru smo v Rokodelskem centru organizirale samostojno prireditev: »Veselje ob pesmi in glasbi« katere vsebina je bila v ribniškem narečju. Veselo na Martinovo je bilo tudi v Domu starostnikov v Ribnici, saj smo tamkajšnje stanovalce tradicionalno razveselili s svojim pevskim nastopom in hudomušnim igralskim vložkom Metoda Jakliča. Ponosne smo da povsod, kjerkoli nastopamo, predstavljamo našo ribniško dolino s pesmijo, ribniško besedo in oblačilno kulturo ter s tradicionalno ribniško kulinariko.

Rada bi omenila še vsa dela v našem društvu, ki spadajo med redne dejavnosti in jih zahteva poslovanje in delovanje društva skozi celo leto; to je vzdrževanje in dopolnitev internetne strani, izdaja 4. zgibanke- Nasveti naših babic; lani je bila predstavljena Ribniška povanca, pisanje člankov za medije, sklicevanje in izvajanje pevskih vaj in drugo obveščanje, izdelava razpisnih dokumentacij in dokazovanje opravljenih del s pisanjem poročil in zbranimi računi in fotografijami; izdelava končnega poročila o delovanju društva, finančnega poročila in nenazadnje izdelava in oddaja bilance. Hvala za vsako pomoč, ki sem jo kot predsednica, deležna od vas članic, v imenu društva pa tudi občini Ribnica za vso podporo in finančna sredstva.

Letos bo naše društvo skozi celo leto praznovalo svoje dvajseto obletnico, zato bomo izvedle še več raznih aktivnosti, v kolikor nam bo zaradi agresivnega virusa omogočeno. Prva večja bo že Velikonočna razstava, katere otvoritev je predvidena 7.4.2020, ob 18.h. K sodelovanju smo povabile še otroke iz vrtca, osnovne šole in VDC Ribnica.

4.unnamed_2

Naj čisto na koncu mojega pisanja dodam še misel: Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju; Če ne moreš usmerjati vetra, prilagodi svoja jadra!

Ribnica, 8.3.2020                                             Zapisala predsednica društva: Marinka Vesel

Povabilo na občni zbor

Prazniki so za nami, zato lepo vabljene na

OBČNI ZBOR DPŽ RIBNICA,

KI BO V NEDELJO, 8.3.2020, OB 16. URI,

V GOSTIŠČU URŠKA V ZAMOSTECU.

K članstvu lepo povabljene tudi nove članice, predvsem mlade gospodinje, da bodo v prihodnje imele priložnost prevzema vodstva društva.

Predsednica DPŽ Ribnica: Vesel Marinka

V Ribnici, 12.2.2020

Naj svet Martin požegna ga, debelo gosko zraven da

V veselem vzdušju je tako minil tudi drugi hudomušen in čudovit večer, ki smo ga pripravile pevke Vesele Ribnčanke in ostale članice DPŽ Ribnica…

»Že dolgo nismo pili ga, zato pa danes dajmo ga…« je Metod Jaklič s svojim humorističnim vložkom popestril naš nastop v Domu starejših občanov v Ribnici, kjer imamo pevke vsako leto prireditev – Veselo na Martinovo. Tako stanovalce tisti večer spravimo v dobro voljo, saj nekateri z veseljem prepevajo z nami.

Prvi koncert - Veselje ob pesmi in glasbi, je bil v oktobru, v Rokodelskem centru, ko smo pevke skupaj z našo citrarko Tanjo Zalokar, uživali še ob petju mladinskega zbora OŠ Ribnica, pod vodstvo Nataše Arko. S harmoniko ter šegavo ribniško besedo, pa sta našo prireditev popestrila tudi gospoda Jaklič Metod in nekdanji rib´nčan Maks Starc, ki je v svoji »ribnščini« napisal kar nekaj svojih pesmi.

Skupaj smo opevali našo ribniško dolino ter šege in navade ribniških ljudi. Nekatere pesmi in anekdote sem povzela kar iz knjige naše rojakinje etnomuzikologinje Zmage Kumer, nekatere pa so bile avtorske. Radi rečemo, da so pesmi misli, ki jih občuteno pripovedujemo ali pojemo ob različnih priložnostih. So roke srca, kot je zapisal pesnik. Če pa je pesem napisana še v dialektu, je toliko bolj zanimiva, a žal za mlajše rodove tudi nerazumljiva. Da naše besede ne bodo šle v pozabo, je profesor Maks Starc, po rodu ribnčan iz Brega, svoje pesmi v ribniškem dialektu posnel na CD, da bi jih lažje razumeli, »kajti brati ribnščino, je od sile t´žku in smajšnu«. Z veseljem smo ga povabile na naš koncert, da nam je lahko v ribniškem dialektu ob spremljavi harmonike zapel avtorske pesmi o mlajk´, o k´mperj´ in f´žolu, saj so bile jestvine iz njih, rdeča nit naše prireditve. Vse se je vrtelo okrog fižola, krompirja in mleka… Na koncertu smo se spomnile tudi vseh gospodinj in kmečkih žensk, kajti 15. oktober je posvečen Dnevu kmetic…takole je v pesmi opisano delo kmetice: Zjutraj gospodinja vstane, še preden dan se naredi, če šest vogalov bi imela hiša, pet pokonci jih drži. Zdaj je v hlevu, nato na njivi, opoldne se v kuhinji vrti in pridno dela kot čebela, dokler se zunaj ne stemni.

Ob tej priložnosti je Milka Debeljak, odbornica Zveze kmetic Slovenije namenila nekaj besed vsem gospodinjam in kmečkim ženam. Poudarila je, da smo me tiste, ki negujemo podeželje, ki skrbimo za naše družine, ki pridelujemo in predelujemo hrano, ter se nam v imenu predsednice Zveze kmetic zahvalila za ves trud in dobro voljo.

Ko je bil f´žou skühan, k´mpir pečen, mlajku ze otroke pa zevrajtu, smo bli samu še žejn´. Sk´p smo zepajl´ še eno od vina…., potem pa odšli v predverje, kjer smo članice za vse pripravile ribniške dobrote, pa tudi dobre vinske kapljice in jabolnička ni manjkalo. Vesele smo bile tudi župana Sama Pogorelca, ki je bil prvič v naši sredi in kot je dejal, je užival ob našem koncertu, ter nam zaželel, da še naprej ohranjamo to tradicijo. Na koncu se v imenu vseh članic zahvaljujem Občini Ribnica za njihova subvencijska sredstva, da smo v letošnjem letu izpeljale številne projekte, ki smo si jih zadale.

Ribnica, 15.11.2019 Prispevek pripravila: Marinka Vesel, predsednica DPŽ

Dobra volja, pesem, ples in glasba nas je združila

Za nami je še en čudovit večer, ki smo ga v letošnjem letu preživele Vesele Ribnčanke in ostale članice DPŽ Ribnica in sicer 5.10.2018, v Rokodelskem centru v Ribnici.

Tokrat smo prireditev poimenovale »Veselje ob pesmi, glasbi in plesu«. V posebno veselje nam je bilo, da smo prireditev pripravile z našimi gosti, člani folklorno glasbene skupine Centra za usposabljanje delo in varstvo Draga, iz enote Varstveno delovnega centra RIBNICA.

NASTOP NA KONCERTU VESELJE OB PESMI IN GLASBI – RC -2019_1

Beseda je dala besedo in z Lidijo Lovšin, ki skrbi za prijetne in poučne urice v njihovem centru, sva se dogovorili, da pripravimo prijetno druženje z Veselimi Ribnčankami in njihovo folklorno-glasbeno skupino, katero pravih korakov in ritma uči Marta Debeljak iz Retij, pri petju in glasbi pa jim je v pomoč tudi Žiga Bižal. Ko sem jih prvič obiskala v njihovem centru na Ugarju, sem bila prijetno presenečena, kaj vse zmorejo in znajo. Počaščena sem bila, da sem bila na vajah njihova gostja in sem jih lahko poslušala. In prav posebno sem bila navdušena, ko mi je Lidija omenila, da so člani folklorne skupine oblečeni v ribniške noše. Prisrčni in lepi so bili, ko so zaplesali in ko smo skupaj zapeli- Na gorenjskem je fletno…

NASTOP NA KONCERTU VESELJE OB PESMI IN GLASBI – RC -2019_2

Pravijo, da nasmeh nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Tudi mi nastopajoči, skupaj z obiskovalci naše prireditve smo si delili nasmeške med seboj in res so na nas čudežno delovali in nas greli, kot topli sončni žarki.

Osrečiti drug drugega in pozabiti na žalost in skrbi, je bil naš namen – pa četudi samo za en večer. Prepričana sem, da so obiskovalci uživali ob poslušanju ravno tako, kot mi, ki smo ta večer pripravili.

Kar daš, to imaš, pravi pregovor. Mi smo imeli drug drugega, veselje v srcih in pogum za nadaljnje delo, da še kdaj skupaj zapojemo in zaplešemo..

Naše druženje se je končalo ob skupni pesmi v Dolini tihi in ob bogato obloženi mizi z dobrotami, ki smo jih za vse pripravile članice podeželskih žena.

NASTOP NA KONCERTU VESELJE OB PESMI IN GLASBI – RC -2019_4

Na koncu bi se še enkrat rada zahvalila Lidiji in njeni skupini, za vso pomoč pri izvedbi tega večera in čudovito postavljeno sceno, Rokodelskemu centru za gostoljubje in Občini Ribnica za podporo pri sofinanciranju tega projekta.

Zapisala: Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica

Oktober, 2018

Najlepše diši kruh iz domače peči; Poprtnik ali župnek – del naše dediščine

V soboto,16.12.2017, pred tretjo adventno nedeljo, smo članice Društva podeželskih žena imele otvoritev božične razstave, ki je bila tokrat posvečena božičnim kruhom, med katere spada Poprtnik ali v naših krajih Župnek.IMG_0718-1-min

Z razstavo smo želele popestriti čudoviti adventni čas, obuditi lepote nekdanjih običajev, tako s peko, kot tudi s kulturnim programom, ki smo ga ob otvoritvi pripravile pevke Vesele Ribnčanke in citrarka Tanja Zalokar.IMG_5613-7-min

Priprave na našo razstavo smo pričele s kuharskim tečajem, ki smo ga organizirale v gostišču Makšar. Poleg naših članic iz ribniške doline, si se nam na tečaju prdružili tudi gostje iz Sodražice, Lukovice in Smrjen, saj je bil s pomočjo Beti Lunder naš tečaj objavljen tudi preko facebooka. Tečaj sta vodili Milka Debeljak iz Retij in Nada Lunder iz Dobrepolja, potekal je sproščeno, vsak je dodal še kaj svojega in spekli smo čudovite stvaritve, ki smo jih razstavili na naši razstavi…IMG_0814-min IMG_0811-min IMG_5561-3-min IMG_0809-min IMG_0807-min IMG_0797-min

Poprtnik ali Župnek, je praznični, obredni kruh, ki so ga gospodinje spekle nekatere že za Božič, največkrat pa za Sv. Tri kralje. Prvi popisi o poprtniku, ki ga poznajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, ne samo pri nas, segajo prav tja v 17. stoletje; s krščanstvom je postal simbol Božiča, postal je izrazita obredna jed. Požegnan in pokrit z lepim belim prtom – od tu tudi ime poprtnik, je krasil praznično mizo. Na Svete tri kralje pa ga je gospodar razrezal in ga razdelil med družinske člane, deležne pa so ga bile tudi živali.

Pravijo, da kruha ne naredi moka, ampak roka, zato se oblika in motivi razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, simbolni pomen pa je vedno enak. Okraske naredijo iz kvašenega testa, nekatere gospodinje pa uporabijo testo za rezance ali slano testo.

Najpogostejši okras poprtnikov so ptički, ali golobice, ali picke, kot smo jim rekli v naši vasi. Gospodinje še znajo izdelati ptičke v različnih oblikah. Pogoste so oblike, ki spominjajo na otroka v povojih, nekaterih vaseh delajo ptičke, ki s sklenjenima perutkama molijo, poznani so tudi motivi Jezuščka v jaslicah, ali pa napis IHS, ki je pomenil Jezusa skritega v hostiji. Ptičk ali golobic je bilo na kruhu toliko, kot je bilo otrok pri hiši. Če je bilo otrok več, pa so bili ptički tudi samostojno pecivo, da ga je bil deležen vsak izmed otrok. Posamezne ptičke so botri podarjali svojim krščencem za božič. Drugje spet, so na poprtnik oblikovali letnico, ali pa so ga s kitkami razdelile na štiri letne čase.. Zasledila sem tudi zapis, da so v Ribnici včasih na župnek posadili možička, ki je bil pokrit z rdečo čepico, ki so mu rekli gospodarček. Na sveti večer so ga po molitvi zavili v krpo in privezali na setveno košaro, misleč, da bo tako zagotovil srečnejšo setev. Naše gospodinje so povedale, da je poprtnik imel neko posebno moč, saj je vsak otrok v naslednjem letu toliko zrasel, kot je bil debel kos poprtnika, ki mu je bil dodeljen. Ali pa, če se je pri peki ptička obrnila navzdol, je pomenilo, da bo v tisti hiši naslednje leto ohcet ali pa: Kjer poprtnik poči, regne ali se nasmeje, bo iz tiste smeri prišel ženin k hiši. Fantje so hodili pokušat poprtnike po hišah. Kdor je pokusil devet poprtnikov, se je v tistem letu poročil. Verjamem, da obstaja še veliko zgodb, ki opisujejo ta božični kruh, pa tokrat o tem le toliko…

Božični kruh, se pravi Poprtnik ali Župnek, je del živega izročila, ki je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Pri nas ima zaslugo za to Zavod Parnas, ki ga vodi Metka Starič. To je zasebni zavod, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje od leta 2000. Tudi gospa Metka je bila na naši otvoritvi in prisotnim predstavila pomen tega zavoda. Kot nosilka skupine gospodinj za ribniško dolino, ki pečejo poprtnike, vas vse, ki ohranjate to dediščino, povabim, da se nam pridružite in se vpišete v seznam. Prav v vsaki stvaritvi, ki smo jih pripravile za razstavo in pogostitev, je bilo dodane delček naše ljubezni in spoštovanja – do naše dediščine, do naših babic in mamic, ki so nas vse to naučile, do Njega, da smo imele moč in vse to z veseljem pripravile. Kdor veliko peče ve, da kruha nikoli ne mesimo ravnodušno; poprtnik ali župnek moramo mesiti z ljubeznijo, dodati mu moramo svojo radost in nasmejani obraz svoje duše. Le tako bo priprava poprtnika imela vrednost in pravi pomen.

Naj se na koncu še enkrat lepo zahvalim, vsem našim članicam in ostalim, ki ste se nam pridružili (Mojci iz Lukovice, Jožetu iz Smerjen, Vidi iz Sodražice, Nadi in Betki iz Dobrepolja, Milki iz Retij in Zavodu Parnas), da smo s svojo spretnostjo in pridnostjo pripravili razstavo in s tem obudili in podoživeli naše izročilo. Prisrčna hvala g. Berčanu, ki nam je omogočil gostovati v tako lepo urejenem novem pastoralnem centru in je vse stvaritve tudi požegnal; hvala vsem za denarne darove, ki so bili v znak hvaležnosti podarjeni župnišču. Zahvala tudi sponzorju Fala, ki nas je opremil z njihovimi predpasniki..

Na poti skozi življenje nas spremljajo včasih trenutki neizmerne sreče, včasih trenutki neizmernega trpljenja, Božični prazniki pa te trenutke strnejo. S praznovanjem Božiča krepimo lastno in skupno samozavest, če le v srcu čutimo njihov pomen. Vsaj za kratek čas nam omogočajo, da pozabimo vsakdanje težave; povečajo našo srečo in zmanjšajo trpljenje. To je čas, ko najdemo svojo notranjo moč in veselje, čas, da ljubezen in srečo, upanje in spoštovanje delimo s svojo družino in prijatelji.IMG_0790-min

Želim vam radostne Božične praznike; naj vas vzpodbudijo k lepim mislim in željam, v letu, ki prihaja pa čim več zdravja in medsebojne pomoči, mir na zemlji, dosti kruha in prijateljstva med ljudmi!

Ribnica, december 2017

Zapisala: Marinka Vesel, Predsednica DPŽ Ribnica

RAZSTAVO ŽUPNEKOV – POPRTNIKOV

Prazniki se bližajo in članice DPŽ Ribnica, na pobudo Zavod Parnas, 

 ( http://zavod-parnas.org/w/poprtnik/ )

pripravljajo RAZSTAVO ŽUPNEKOV – POPRTNIKOV, ki bo na ogled v pastoralnem centru v Ribnici (novi del župnišča), dne 16. in 17. 12.2017; otvoritev bo v soboto 16.12. 2017, ob 18.30, po večerni maši.

K sodelovanju vabimo še ostale gospodinje, ki za božične praznike pečete poprtnike. Za ta dogodek bo organizirana delavnica oz. tečaj peke božičnih kruhov Župnekov za vse tiste, ki si želite naučiti, ali svoje spretnosti dopolniti…

Delavnica bo potekala v TOREK, 12.12.2017,  v Brežah, gostišče MAKŠAR, s pričetkom ob 16. uri. Kdor si želi izdelati svoj kruh,  naj prinese s seboj pekač, valjar in posodo za pripravo testa.

Kotizacija za material bo 10 eur. Prijave sprejemamo na tel: 051 362-664 

Marinka Vesel, Predsednica DPŽ RIBNICA