Arhivi Kategorije: Uncategorized

Voščilo!

Vsaka beseda, vsak nasmeh,

vsako dejanje, vsak objem;

lahko prinese srečo ljudem…

Spoštovane članice

in naši prijatelji, ki spremljate naše delovanje!

Želim, da bi srečo delili

in da bi se v novem letu 2025 večkrat veselili;

uživajte življenje,

naj se vam izpolni vsako hrepenenje!

Predsednica DPŽ RIBNICA: MARINKA VESEL

Potoški kuheljni in ribniško pohanje

Delavnica “Potoški kuheljni in ribniško pohanje”, je odlično uspela. Potoške članice društva upokojencev, so nas sprejele v njihovih lepo urejenih prostorih. V sodobno opremljeni kuhinji, so nam Marija Slavec, Majda Levstek in Marija Turk pokazale postopek izdelovanja potoških kuheljnov. Članice ribniškega društva podeželskih žena pa smo pokazale, kako izdelujemo krhko pohanje v ribniški dolini. Recepti so si kar podobni, razlika je le v izvedbi samega razreza in same posode, v kateri se pohanje ocvre. Kuheljni se cvrejo v okrogli mali “kastroli”, kot ji tamkaj rečejo. Posoda za ribniško pohanje, pa je lahko poljubna. Dodajamo še recept… Pa dober tek.

RECEPT ZA KRHKO POHANJE

Potrebujemo:

25 dag  gladke moke

4 rumenjake  (lahko dodaš tudi stepene beljake)

4 žlice sladkorja

4 žlice kisle smetane

4 dag masla

1 žlica ruma

2 ščepca soli

  1. Vse sestavine zamesi v gladko testo, ki naj na mrzlem počiva vsaj pol ure.
  2. Testo razvaljaj na pomokani deski in ga poljubno razreži v obliki kroga ali kvadratov.
  3. Ocvri na vročem olju za cvrtje (kuheljne cvremo v okrogli posodi srednje velikosti).
  4. Ohlajene kuheljne ali pohanje posuj z mletim sladkorjem.

ŠE VEDNO KORAJŽNE VESELE IN DELAVNE

Zopet je minilo leto in pevke Vesele Ribnčanke ter članice ribniškega društva podeželskih žena, smo leto korajžne, vesele in delavne, dodobra izkoristile. Delovanje društva se je prepletalo med petjem, peko ter družabnimi in delavnimi srečanji. Pomembno nam je sodelovanje med društvi in občinskimi institucijami. Tako združujemo dobro s koristnim, saj se ob vsakem dogodku kaj naučimo, poskrbimo za lastno zdravje in dobro voljo, svoje znanje pa prenašamo na mladi rod.

Leto smo začele z našim občnim zborom, na katerem smo si v grobem začrtale naše delovanje skozi leto. Program smo izvedle tudi s pomočjo sofinanciranja Občine Ribnica, zato se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo.

Na kulinaričnem področju smo izvedle dve delavnici. » POZABLJENE RIBNIŠKE VELIKONOČNE JEDI« smo pripravljale v gasilnem domu na Poljanah, drugo, »RIBNIŠKO POHANJE IN POTOŠKI KUHELJNI« pa kar v Loškem potoku, kjer so nas v njihovih, lepo urejenih prostorih sprejele potoške upokojenke Marija Slavec, Majda Levstek in Marija Turk.

Naše stvaritve in dobrote so vabile in krasile tudi stojnico na Tržnem dnevu in na Ribniškem sejmu, kjer smo se v naših ribniških oblačilih pokazale tudi v sprevodih. Z okusno bučno juho smo sodelovale na Bučarjadi v Velikih Laščah. Naše dobrote so zadišale tudi v ribniškem gradu, na dan, ko je obsvetljen z mnogimi lučkami, zažarel sredi naše lepe Ribnice. Z razstavo dišečih potic, ki so krasile praznično mizo v  Rokodelskem centru, smo skupaj z vinarji ribniških vinogradnikov poskrbele za prijetno vzdušje obiskovalcev, ki so se udeležili predbožičnega koncerta citrarske skupine Citrin.

Skoraj noben projekt v društvu pa ne mine brez pevk Veselih Ribnčank, ki s svojimi nastopi v ribniških oblačilih in z narečno besedo poskrbimo za prijetno vzdušje, kamorkoli nas zanese pot. Tako smo letos obiskale vseslovenski festival v Sarajevu, kamor smo skupaj potovale s člani folkloristov Grmada. Zapele smo brškimi koscem, ko so prikazali košnjo po starem, na odru psoglavskih dnevov, na srečanju ljudskih pevcev »popejvali« v Predgradu, sodelovale na »Tamburanju va Kosteli«, pele v Dolenji vasi, na srečanju zborov zahodne Dolenjske, tradicionalno, odkar obstaja dom starostnikov v Ribnici, pa skupaj s stanovalci praznovale dogodek »Veselo na Martinovo».

Ker damo veliko poudarka na druženje, smo se poleg rednih pevskih vaj, odpravile na ekskurzijo po Štajerski, kjer smo si ogledale lepote tamkajšnjih vrtov in kmetij, ki se ukvarjajo in preživljajo z domačimi pridelki in kulinaričnimi proizvodi. Na dan gospodinj zavetnice Sv. Marte, smo se udeležile svete maše v Laščah. Po težki operaciji, smo na njenem domu obiskale našo članico Marto Adamič, veselile pa smo se tudi na letnem pikniku v Otavicah, pri naši članici Anici. Sledi pa še prednovoletno druženje, kjer si bomo v krogu članic zaželele veliko zdravja in dobre volje.

Seveda pa vse dobro želimo tudi vam bralcem, ki naše društvo skozi vsa leta podpirate in bodrite.

Hvala in srečno v letu 2025!

Zapisala: Marinka Vesel, predsednica društva                                           Ribnica, 22.11.2024

Vesele Ribničanke zapele na Tržnem dnevu

V nedeljo je v Sodražici potekal že 18. tržni dan. Tradicionalno, tudi za letošnji Tržni dan, smo se z našimi stvaritvami in dobrotami predstavile na obloženi stojnici, kjer smo goste postregle z dobrotami, pripravljenih po starih receptih naših babic. Na ta način ohranjamo običaje, šege in navade naših prednikov, saj želimo, da ribniška tradicija ne gre v pozabo. S prisotnostjo v povorki in s svojim nastopom pa smo delček slavnostne otvoritve sejma popestrile tudi pevke Vesele Ribnčanke.

Za nami je še tradicionalni nastop na Bregu, kjer tamkajšnje društvo VETER vsako leto organizira dogodek Košnja na star način, ko fantje in možje pokosijo dolinco za kozolcem na roke s kosami. Pevke Vesele Ribnčanke pa jih s petjem in dobro malico bodrimo, da lažje kosijo. Seveda nas njihove gospodinje na koncu pogostijo z domačimi žganci in dobro kapljico. V čast medsebojnega dolgoletnega sodelovanja je predsednica društva Marinka Vesel za ta dogodek napisala pesem, ki so jo s ponosom sprejeli za himno dogodka.

Pevke smo se udeležile tudi srečanja pevskih zborov zahodne dolenjske, ki ga organizira JSKD Ribnica. Kot vsako leto, je Alenka Pahulje prireditev odlično izpeljala.

Svoje poslanstvo pa smo zabeležile tudi z nastopom izven Slovenije, saj smo se udeležile Festivala vseslovenskih skupin v Sarajevu. Skupaj smo potovali z FS Grmada in pevskim zborom Konca vas. Druženje v avtobusu in v Sarajevu nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Bile smo ponosne, ko smo veliki množici pred katedralo Srca Jezusovega, zapele tudi pesem o RIBNIŠKI DEŽELICI, na katero smo tako ponosne.

Lahko se pohvalimo, da z ribniškimi dobrotami in oblačili nekdanjih gospodinj, domačo besedo in ljudskim petjem skrbimo za promocijo Ribniške doline tako doma, kot po svetu.

Zapisala: Marinka Vesel, predsednica društva

Kot, 1.7.2024

ŽENSKE Z VELIKO ZAČETNICO

Društvo podeželskih žena Ribnica je imelo letos svoj občni zbor ravno na 8. marec, tako, da smo temu prazniku posvetili malo več besed in pozornosti. Ribniški župan Samo Pogorelc in direktorica Rokodelskega centra Tina Peček ter sodraški podžupan Ernest Pirnat, so izrekli pohvalo za uspešno delovanje društva, kjer se ohranja kulturna in kulinarična dediščina naših prednikov. Tudi v bodoče so nam zagotovili medsebojno sodelovanje in finančno podporo. Moška predstavnika g. Ernest in g. Samo sta nam vsem prisotnim ženam in članicam čestitala za dan žena, ribniški pa je vsaki posebej izročil tudi rožico. Seveda smo našega župana Sama presenetile tudi ženske, saj smo mu za njegov rojstni dan zapele voščilo in ga obdarile s pečenim pletenim srcem in domačo češpljevo kapljico.

Dan žena. Kaj pravzaprav je ta praznik? Je mednarodni praznik žensk, prvotno imenovan Dan delovnih žena in ga v približno stotih državah praznujemo 8. marca. Dan žena je dan ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk in se praznuje že od leta 1917 dalje, ko so se 8.3. istega leta, začeli protesti žensk za enakopravnost in pravičnost v družbi. 

Kako pa gledamo na ta dan ženske danes? Morda smo srečne že, če se nas moški spomnijo s kakšno rožico ali pa vsaj z objemom. Ali se kdaj vprašamo in se zavedamo, kaj sploh smo v svoji biti?  Se znamo ceniti?

Za vzgled bi morali imeti žensko, ki se ceni, spoštuje, ki je pripravljena na spremembo pri sebi in je inspiracija za premike pri drugih. S svojo nežnostjo, a hkrati neomajno močjo, je zgled celotni družini, skupnosti in vsem Ženskam okoli.

Ko katerikoli Ženski nekaj uspe, uspe nam vsem. Ko uspe nam, s tem pomagamo vsem Ženskam. Naša odgovornost je, da s svojimi žarki božamo in ščitimo ostale Ženske, ki so nemočne in nimajo pogojev in moči, da bi sijale. Ko Ženske stopimo skupaj in podpremo ena drugo, ves svet zasije. Ni lepšega kot so sijoče ženske, ki držijo skupaj! Ko vsaka s soncem v srcu uživa svoje sanje in pogumno nadaljuje svoje življenjsko potovanje. Prav je, da se zavemo, da smo vse Ženske eno, da imamo iste rane, enake želje. Prav je, da držimo skupaj in da varujemo to našo skupnost Žensk, ker tukaj izvira naša moč. Ena drugi bi morale biti kot mame, zaveznice, učiteljice, podpornice – pa ne v smislu lažnih smehljajev, ampak v iskrenosti.

Svet je nastal iz ženske in z njo se lahko tudi prerodi. Ženske smo tiste, ki smo same sebi svoj vir, smo tiste, ki odločamo o načinu življenja in spreminjamo svet z novimi, boljšimi odločitvami. Prav vsaka izmed nas ima posebne darove, vsaka lahko na svoj način opravlja to delo, ki je skupno vsem, vsaka se lahko nekoga dotakne. Prav je, da cenimo individualne darove, da jih opazimo pri sebi in drugih, da znamo ena drugo vzpodbujati, motivirati in pohvaliti.
Spoštovane ženske, imejmo se rade, z odgovornostjo skrbimo ena za drugo, saj bomo le tako dokazale, kaj smo in kaj skupaj zmoremo. Ostanite zdrave, pogumne in ponosne, pridne in ustvarjalne, znajdljive in igrive. Želim si, da bi v naši skupnosti sijale in sejale le dobroto in dobro voljo. Da bi bile ženske z veliko začetnico! Ribnica,

17.3.2024                                                                 Zapisala: Marinka Vesel, predsednica društva

KRUH ZA ZAJTRK – SUPER DAN

V petek, 17.11.2023 smo v ribniškem vrtcu obeležili projekt Tradicionalni slovenski zajtrk – »KRUH ZA ZAJTRK – SUPER DAN«.

Poleg tradicionalnega zajtrka, ki so ga bili ta dan otroci deležni v vrtcu, smo otrokom nazorno prikazale izdelavo in okrasitev kruha z ribniškimi detajli za poprtnik.

Vzdušje med otroci in vzgojiteljicami ter vodstvom vrtca je ostalo za nas nepozabno. Opaziti je bilo pristno medgeneracijsko sodelovanje in zato smo vam še posebej hvaležne za povabilo na njihov dogodek.

Ribnica, 17.11.2023        Predsednica društva: Marinka Vesel

Vabilo na delavnico: Ribniški detajli poprtnika

Spoštovane članice društva!

Lepo vabljene na delavnico RIBNIŠKI DETAJLI POPRTNIKA, ki bo v torek, 28.11.2023, ob 16,30, v Brežah -v gostišče Makšar.

Na delavnico smo povabile gospo Francko Maležič, ki nam bo pokazala izdelovanje božičnega okrasja iz testa za rezance.

Delavnico sofinancira Občina Ribnica iz sredstev – razpis Turizem, zato bo obisk delavnice brezplačen. Vabljeni tudi vaši vnučki in vnukinje, saj si želimo, da bi se izdelovanje ribniškega okrasja za poprtnik ali župnek, ohranil in prenesel na mladi rod.

Ribnica, 20.11.2023                               Predsednica društva: Marinka Vesel

Dobre stare viže – Dame s podeželja

Ljudske pevke Vesele Ribnčanke smo bile v septembru povabljene na radio Sraka v Novo mesto, da predstavimo skupino, naše delovanje ter izdana knjižna in posneta dela. Direktor Drago Vovk je bil nad našo predstavitvijo tako navdušen, da nas je želel predstaviti tudi v reviji VZAJEMNA. Pa si preberite, kako nas je predstavil.

Ljudske pevke Vesele Ribnčanke delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Ribnica, katerega predsednica je že 20 let Marinka Vesel. Začetek njihovega delovanja sega v leto 2002, ko so članice društva prvič pripravile velikonočno razstavo s kulturnim programom, kamor je sodilo tudi petje. Prvi pevski nastop jih je vzpodbudil, da so društveno dejavnost, poleg peke in različnih izobraževalnih tečajev, nadgradile še s pesmijo. Pričele so z rednimi vajami in se poimenovale v ljudsko skupino Vesele Ribnčanke.


Marinka Vesel, ki je obenem tudi vodja Veselih Ribnčank, se rada pošali, da jim je bil naziv skupine pred 20. leti pisan na kožo v vseh pogledih, posebno njej, ki je rada vedno dvakrat »vesela«, tako s priimkom, kot z dejanji. Pove, da vesele in družabne rade prepevajo stare ribniške ljudske in narodne pesmi, s katerimi si polnijo dušo in srce. Prepevajo po spominu, po posluhu – brez not, kakor so nekoč prepevale njihove mame in babice, ob delu doma, ali na polju ter drugih družabnih srečanjih. Pesmi, ki so jih pele, so zbirale po ustnem izročilu in so se pogosto učile ena od druge. Najraje prepevajo pesmi, ki opevajo nekdanje kmečko življenje in življenje preprostih ljudi na vasi, ki opevajo njihovo delo in medsebojno ljubezen do svoje rodne zemlje in domovine. Skupino ob petju z igranjem na citre spremlja Tanja Zalokar iz Šentjerneja. Rade pa sodelujejo tudi z violinisti ribniške glasbene šole.

Morda sta prav korona in njihova okrogla obletnica delovanja krivi, da je poleg knjige o pevkah Ribniška preteklost v novi podobi, nastala tudi pesmarica Kaj nam pa morejo, če smovesele, v kateri so zbrane pesmi, ki so jih skozi leta največkrat zapele. V knjigi so na usb ključku priloženi tudi zvočni posnetki vseh besedil. Po dveh desetletjih delovanja so posnele tudi film Od kod si pa dekle ti doma?, v katerem je ob pesmi in glasbi ter pripovedih v ribniškem narečju prikazana tudi Ribnica in njene okoliške vasi. Ker so na svoj kraj zelo ponosne, so film oblikovale v poslovno darilo in z njim obdarile mnoge ribniške zdomce.

Ob 20-letnici društva, v katerem delujejo, pa je nastala tudi knjiga Pogled skozi ribniško rajto, v kateri so na več kot tristo straneh popisani in slikovno prikazani prav vsi dogodki, ki so se odvijali v okviru delovanja Društva podeželskih žena Ribnica.

Ribniška oblačila

Poleg ohranjanja običajev, zbiranja in prepevanja starih pesmi, obujajo šege in navade ribniških gospodinj tudi z oblačilno kulturo. V letu 2005 so si nadele ribniška oblačila, katerih ohranjeni in najdeni kroji segajo v obdobje od leta 1900 do 1920. Zasluga za izdelavo oblačil gre zakoncema Pakiž, ki sta po ribniški in sodraški dolini pred leti že raziskovala ribniško oblačilno kulturo, za pevke pa sta svoje raziskave nadgradila še z oblačili nekdanjih ribniških gospodinj. Ponovna izdelava oblačil je bila opravljena po fotografijah starih oblačil ljudi iz tistih krajev. Oblačila so raznolika, saj predstavljajo različna gospodinjska in kmečka opravila. Po ribniških ulicah so se prvič ponosno sprehodile na ribniškem sejmu, vsaka s svojim kuhinjskim pripomočkom ali kmečkim orodjem, kar je predstavljalo njihovo kmečko ali gospodinjsko opravilo. Rade povedo, da so takrat poleg petja in narečne ribniške besede v novih oblačilih postale še bolj razpoznavne in občudovane. Ta kmečka oblačila so jim odprla vrata na različne prireditve, ki so tako postale še bolj zanimive in pristne, gostovale pa so tudi v tujini. Da njihovo delovanje ter vsi dogodki in slikovno gradivo ne bi ostali nekje v pozabi, se je njihova vodja, Marinka Vesel odločila, da v imenu društva napiše knjigo Ribniška preteklost v novi podobi. Knjiga skozi spominsko zgodbo opisuje pevke, njihovo delovanje, oblačilno kulturo, pesmi in fotografije, ki bodo v spomin mladim rodovom.

Nastopi in gostovanja

Od 241 dosedanjih pomembnejših nastopov jih je bilo kar precej tudi drugod po Evropi, celo na Finsko jih je ponesla pevska pot. »Dober glas o Ribnici, Ribnčanu Urbanu, suhorobarskih in lončenih izdelkih ter o dobri hrani in pijači smo s svojimi nastopi in ribniško oblačilno kulturo ponesle v svet tudi me, Vesele Ribnčanke, in na to smo zelo ponosne. In odločile smo se, da kljub letom svoje poslanstvo nadaljujemo. Naše petje spremljamo tudi z raznovrstnimi priložnostnimi glasbili, svoje pa sta dodali še harmonikarici Danijela Gruden in Sonja Rigler. Upam, da nam bo zdravje še služilo, dobre volje nam pa tako ne manjka,« je na zaključku pogovora dodala Marinka Vesel.

Drago Vovk

Pevke Vesele Ribnčanke v letu 2023

Pevke Vesele Ribnčanke smo se odločile, da kljub letom, svoje poslanstvo nadaljujemo. Po lanskem koncertu ob 20. obletnici prepevanja, nadaljujemo z vajami in letos smo se udeležile že kar nekaj nastopov. 

V marcu, 5.3.2023 smo na povabilo ljudskih pevk Čebelic iz Mirne peči, s svojim nastopom popestrile njihovo praznovanje ob 20 letnici. V aprilu, 15.4.2023, smo v TVD Partizan z nastopom praznovale s Poljanskimi folkloristi Grmada, 5.5.2023 pa smo se udeležile 44. srečanja zborov in ljudskih skupin zahodne Dolenjske, v Dolenji vasi. Ženski direndaj, ki je tudi naslov naše nove razigrane pesmi, je dobesedno nasmejal in poživil publiko, saj naše petje spremljamo tudi z raznovrstnimi priložnostnimi instrumenti, svoje pa sta dodali še harmonikarici Danijela Gruden in Sonja Rigler.