All posts by admin

VOŠČILO 2022

Naj nam božični čas odpre naša srca,

da bomo v sebi začutili iskreno ljubezen do sebe in drugih,

saj bomo le tako zmožni sprejemati nove izzive in dejanja,

ki nas čakajo v novem letu 2022.

 

Bodimo pogumni in vzdržni.

Bodimo ustvarjalni in napredni.

Bodimo srečni in veseli.

Bodimo zdravi in imejmo se radi.

 IMG_20211224_102938-min

Marinka Vesel,

predsednica Društva podeželskih žena Ribnica

BOŽIČNI KRUH, KOT PROTOKOLARNO DARILO

»Darilo ni veliko, je pa dano od srca. V njem je vloženo veliko delovnih ur, pomešanih z ljubeznijo do kulturne dediščine naših babic in mamic.«

S temi besedami sem izročila ročno izdelan božični kruh, ki je bil kot protokolarno darilo izročen našemu županu Občine Ribnica Samu Pogorelcu, eden kulturnemu ministru Vasku Simonitiju, ki je bil na delovnem obisku v Rokodelskem centru, eden Metki Starič iz Zavoda Parnas. Nekaj različno izdelanih poprtnikov pa krasijo našo razstavo, ki je postavljena v izložbah bivše cvetličarne Požar.

Priprava poprtnikov je od leta 2013 zavarovana kot nesnovna dediščina Slovenije in med 14 skupinami nosilcev izročila iz različnih koncev Slovenije je vpisana tudi Skupina gospodinj iz Ribniške doline, ki jo zastopam.

Nosilci dediščine priprave poprtnika iz vse Slovenije smo bili s strani Zavoda Parnas povabljeni k sodelovanju v projektu “Božič z okusom”, na razpisu Ministrstva za kulturo. Kot nosilci dediščine smo se projektu pridružili vsak na svoj način – iz Ribniške doline z razvojem protokolarnega darila, povezanega s pripravo poprtnikov. Protokolarno darilo “Poprtnik iz Ribniške doline” sem zasnovala iz slanega testa in v več različicah tudi izdelala.

Namen izdelave Poprtnika iz Ribniške doline, kot smo mu dali naziv, je bil oblikovati trajnejši izdelek, ki predstavlja nesnovno kulturno dediščino občine Ribnica in kot možnost za njegovo umestitev med protokolarna darila Občine Ribnica.

Izdelek ima estetsko, dekorativno, simbolno in sporočilno vrednost. Sodi na (občinsko) mizo v božično-novoletnem času in lahko predstavlja tudi protokolarno darilo Občine Ribnica slovenskim in ostalim gostom. Izdelek sporoča, da je v ribniških domovih še vedno prisotna peka božičnega kruha poprtnika oz. župneka in da številne nosilke izročila to dediščino aktivno ohranjamo in z delavnicami in razstavami svoje znanje prenašamo na mlade.

Poprtnik je izdelan iz slanega testa in dobro posušen. Po dogovoru oz. predhodnem naročilu ga v enaki embalaži lahko nadomesti sveži poprtnik iz kvašenega testa, s filigranskimi okraski, ki so posebej značilni prav za Ribnico z okolico. Poprtnik je položen na ročno izdelan prtiček v raznih tradicionalnih tehnikah ribniškega okolja, oboje pa postavljeno na lesen krožnik, ki je tudi suhorobarski izdelek – nesnovna dediščina – ribniško suhorobarstvo.

Vse skupaj je postvljeno na lesene oblance in zapakarano v kartonsto darilno embalažo s prozornim okencem, ki smo jo opremili z obešanko s kratkimi sporočili v slovenski in angleški verziji in znakom registra za nesnovno kulturno dediščino.

Marinka Vesel,
nosilka izročila priprave poprtnika

——————————————-

Recept za kvašen poprtnik, ki so ga v ribniški dolini pekli za Svete tri kralje:

  • 1 kg moke 
  • 42 g kvasa
  • 1 velika žlica sladkorja
  • 50 g masla
  • 2 žlici olja
  • 20 g soli
  • 3 rumenjaki
  • rum (po želji)
  • 1 jajce

Iz  sestavin  po zgornjem ali spodnjem receptu zamesimo testo in ga pustimo vzhajati.

Pripravimo testo za bele okraske: iz moke, olja, vode in soli zamesimo testo, ki ga dobro pregnetemo. Pustimo, da nekaj časa počiva, in nato oblikujemo okraske.

Iz vzhajanega testa odstranimo del  testa, ki je namenjen oblikovanju okraskov. Nato naredimo hlebec, ki ga malo potlačimo (ni pa nujno).

Ko ponovno vzhaja, ga premažemo z vodo in obložimo z okraski. Pred pečenjem ga premažemo s stepenim jajcem (okraskov ne premažemo). Pečemo 50minut,  na 180°C.

DIŠEČI POPRTNIK

Napisala Marinka Vesel, Kot 8.10.2021

 

Nazadnje bomo vedno rekli,

najlepši poprtnik so mati spekli !

Še kot majhna deklica, sem k babici zahajala,

me dosti je vrlin učila, da čim več bi jih osvojila;

a najraje pekli sva, razne  dobrote iz testa …

K’dar pekli sva božični kruh, se vid’lo je, da ni od muh,

saj kruhek bil tako je lep,

da ga občutil bi še slep.

Najprej testo je zamesila, vanj vso ljubezen je izlila,

da hlebček rahel oblikuje,

ga za Jezuščka daruje.

Na hlebčku b’le so ptičice, za vsako rojeno detece;

lepo spletene kitice, za povezanost družinice.

Na sredi Jezušček je spal, družini blagor je dajal.

Ko mesila je testo, govorila je tako:

Tudi jaz sem mlada bila, se od babice učila,

da lahko zdaj tebi jaz, lepšam ta božični čas.

Spekli zdaj sva poprtnik, lep dišeči poprtnik!

Ga skupaj jedli bomo vsi, še prej pa očenaš zmolili,

za zdravje, srečo vseh  prosili.

Od kod si pa dekle ti doma

Prijetna poletna srečanja pod zvezdami smo v ribniškem gradu z lepo prireditvijo zaključile članice Društva podeželskih žena Ribnica in s tem tudi naše praznovanje ob 20. obletnici društva …

Po dolgem koronskem premoru smo se zadnji dan v avgustu veselile naše prireditve, na kateri smo obiskovalcem predstavile naš izdan zbornik »Pogled skozi ribniško rajto«, s priloženo CD zgoščenko in film »Od kod si pa dekle ti doma«. Veselile smo se srečanja z bivšimi članicami našega društva in sosednjih društev s katerimi prijateljujemo že dvajset let in se med seboj povezujemo. Vesele smo bile vseh naših prijateljev in podpornikov, ki ste nas spremljali skozi ves čas delovanja in nam morda nudili finančno pomoč.

Bile smo ponosne, da so nas s svojo prisotnostjo počastili: sedanja župana Samo Pogorelc in Blaž Milavec ter vsi nekdanji ribniški župani – Jože Tanko, Alojz Marn in Jože Levstek ter kmetijska svetovalka Vladka Turk Mate in predstavnica Zveze kmetic Slovenije, Tatjana Novljan. Kot sem že v knjigi omenila nam je v ponos, da skozi vsa leta lepo sodelujemo z vsemi župani in župniki, tako ribniške, kot sodraške občine.

Obiskovalci so bili navdušeni nad predstavitvijo 224-tih strani knjige, opremljenih s 467. fotografijami, z dodanimi pregovori in posvetili, hudomušnimi narečnimi izjavami in dodanimi besedili pesmi.

Presenečenje in navdušenje pa je bilo še večje ob predvajanju filma, ki je nastal po mojem preprostem scenariju ob naši 20. obletnici Društva. V pesmi, besedi in oblačilnem videzu opisuje in prikazuje znamenitosti Ribniške doline  – kraje, kjer živimo članice društva. S filmom smo želele ohraniti spomin na nas preproste in izvirne ljudske pevke, na naše delo, druženje, domačo besedo in petje. Prikaz ribniške doline na velikem platnu je dajal občutek, da smo vsi v središču dogajanja …

Prireditev so nam s svojimi instrumenti polepšali – s citrami Tanja Zalokar iz Šentjerneja, s harmoniko in baritonom pa domačinki – sestri Neja in Lenčka Debeljak iz Praproč, ki sta prav za našo priložnost medse povabili še Marka Vrabiča, ki je s svojo kitaro prišel prav iz Maribora. Zaključili smo jo ob naših dobrotah, ki smo jih za vse pripravile članice, za pijačo pa sta poskrbela gostišče Makšar in Okrepčevalnica Urška. Ob prijetnem klepetu in čestitkah ter pohvalah tako za knjigo, kot za film in izdan CD, nam bo večer ostal v nepozabnem spominu.

S pomočjo donatorjev je izpeljavo vseh projektov poleg Društva podeželskih žena, po razpisu omogočila Občina Ribnica. Ob tej priliki bi se lepo zahvalila še vsem našim pevkam in članicam, ki ste pri snemanju sodelovale, velika zahvala pa tudi R-kanalu+ Ribnica za izdelavo spominskega filma. Snemanje je potekalo z dvema snemalcema Tino in Leom in lahko rečem, da sta v rekordnem času v objektiv kamer ujela neponovljive posnetke in trenutke, s katerimi je Tina ustvarila čudovito končno filmsko produkcijo. Vsem skupaj še enkrat velika hvala.

Verjamem, da smo v tem zadnjem času dodobra spoznali kako velik pomen ima v našem življenju brezskrbno druženje, saj je vsak posameznik le majhen delček tega prostranega sveta – kot kapljica v oceanu. A ko stopimo skupaj smo vsi eno in takrat se zavedamo kako pomembna je za vsakogar izmed nas kolektivna zavest. Da znamo ceniti in spoštovati drug drugega. Da znamo med seboj sodelovati, tudi dajati in ne samo jemati.

Spustimo v svoja življenja čim več svetlobe, veliko ljubezni in odkritosti, da bomo ob koncu epidemije lahko nadaljevali svoje začrtane poti, vsak na svojem področju …

Pripravila: Marinka Vesel                              Kot, 10.9.2021

 

PA ŠE ZAHVALA OB OSEBNEM PREJEMU LANSKEGA OBČINSKEGA PRIZNANJA

Vsak po svoje hitimo skozi čas. Tako društva, kot posamezniki združeni v eno skupnost – združeni v naši občini. Drobnih pozornosti smo potrebni prav vsi, vsak po svoje in vedno. Naj bo takih pozornosti v našem življenju čim več.

Pravijo, da bogastvo ni to, kar imamo, temveč to, kar smo in znamo…

V našem dvajsetletnem delovanju društva smo zabeležile veliko dogodkov, ki bodo zavedno ostale v naših srcih. Vesele smo, da smo v občinskih očeh cenjene, da nas je skupnost opazila in nagradila z občinskim priznanjem in s tem potrdila naše vrednote in poslanstvo.  Vsem nam članicam pomeni potrditev, da s svojim početjem delamo dobro, v dobrobit vsej naši skupnosti.

V imenu vseh članic in ostalih prejemnikov še enkrat hvala Občini Ribnica za  prejeta priznanja, ki smo jih na prvi šolski dan osebno prejeli vsi lanskoletni dobitniki, v prijetni družbi, v prelepem okolju Škrabčeve domačije.   

Za DPŽ RIBNICA, Marinka Vesel                                                Kot, 10.9.2021

VELIKONOČNA RAZSTAVA ŽE DRUGO LETO NA DALJAVO

Društva po vsej Sloveniji se kljub koroni trudimo, da naše delovanje ne bo zamrlo. Ko smo se v letu 2020 prvič soočili z drugačnim načinom delovanja nismo pomislili, da bomo toliko časa povezani le na daljavo …

Tudi v našem Društvu podeželskih žena Ribnica smo se znašle pred preizkušnjo in naučile smo se komunicirati na daljavo. S pomočjo mobitelov, računalnikov in raznih družbenih omrežij, smo tudi letos z našimi velikonočnimi dobrotami in stvaritvami opozorile nase. Vsaka pri sebi smo se potrudile in lepo okrasile naše domove ter pripravile tradicionalne ribniške jedi in stvaritve, ki so značilne za našo dolino. Z nekakšnim posebnim veseljem smo se med seboj slišale in si pripovedovale razne recepte in načine kako bomo izdelale pirhe.

Seveda smo se rade spominjale naših nekdanjih Velikonočnih razstav in jedi, ki smo jih pripravljale skozi leta našega delovanja. K sodelovanju smo povabile še otroke iz vrtcev in osnovnih šol ter varovance delovnega centra. To so bili veseli, da so svoje stvaritve in izdelke lahko širše predstavili. Ko smo jo prvič postavile so bili prisotni novinarji mnenja, da je razstava urejena in postavljena na nivoju muzejskih postavitev razstav. Moji spomini so še posebno živi, saj sem v lanskem letu vse to zapisala v naš zbornik z naslovom »Pogled skozi ribniško rajto«, v katerem so zajete naše razstave in tudi recepti. (Vsi, ki bi knjigo želeli imeti, me pokličite na št. mobitela: 051 362-664)

RIŽEVA POGAČA S SVINJSKIM PREKAJENIM MESOM

Testo zamesimo, kot za boljši kruh, ga pustimo, da vzhaja, potem pa ga natanko razvaljamo in ga premažemo z riževim nadevom, tesno zavijemo kot za potico in še enkrat vzhajano damo peči za 1 uro na 180°C.

Nadev: Skodelico riža skuhamo v juhi, kjer so se prej kuhala prekajena svinjska rebra. V ohlajen riž zamešamo še na kocke narezano prekajeno meso, 3 jajca, kislo smetano in na ocvirkovi masti prepraženo čebulo, poper in po potrebi še sol- prej pokusimo.

Riževa pogača je dobra še malo topla, kot samostojna jed ali pa zraven šunke in hrenovega namaza.

Pa dober tek!

Velikonočni prazniki so za nami, a kakšen dober recept za izdelavo velikonočnih dobrot, ki ste ga kje zasledili se splača preizkusiti in morda shraniti za drugo leto.

Zapisala: Marinka Vesel Kot, 13.4.2021

SPOMINI NA PUSTNI ČAS IN PUSTNI DOBROTE

Že kot majhna deklica sem se vsako leto veselila pustnega torka. Komaj sem čakala, da sem se z drugimi vrstniki lahko preoblekla v »mačkoro«. Vsak se je preoblekel v nekaj, kar si je morda želel biti med letom. Hodili smo od hiše do hiše in se z molkom trudili, da nas po glasu ni nihče prepoznal. Na vprašanje gospodinj kaj hočemo, smo pokazali prazne denarnice in košarice za dišeče pustne dobrote. To je dišalo za nami, ko smo se srečni vračali vsak na svoj dom. Če pa smo imeli kot skupina eno »kaso«, smo se prej nekje ustavili in si nabrani izkupiček in dobrote iz košaric pošteno razdelili…

Pustovanje je tudi v Ribniški dolini zelo star ljudski običaj. Ribničani, že tako po celem svetu znani kot šegavi ljudje, si ob tem ljudskem prazniku damo duška in ga s pustnimi šemami in norčijami ohranjamo skozi ves čas. Zbrani ribniški posebneži in razne ribniške skupine in društva – izvirno preoblečena, se sprevoda tradicionalno udeležujemo in skupaj žalujemo za Nacetom, pri tem pa uživamo ob pripravljenih pustnih dobrotah.

Žal nam je to veselje letos preprečila »korona«, ki nas kar noče zapustiti. Kljub temu pa smo podeželke vseeno na daljavo izpeljale planirani tečaj za izdelavo pustnih dobrot. Povezane med seboj, smo vsaka pri sebi cvrle krofe, pohanje, miške in žinkrofe ter se med seboj s poslanimi fotografijami pohvalile kako so nam vse dobrote »ratale«.

boljši krofi cvremo jogurtove miške-mv cvremo krofe pripravljene kugljice za krofe

»Ali imate kaj za pusta hrusta?«, so spraševale maškarce, ki so na pustni torek vseeno posamično pozvonile pri vratih in se zahvalile za vsak prejet dar, ki sem jim ga dala. Ob pogledu na vesele očke, ki so sijale izpod mask, so oživeli tudi moji spomini na pustna rajanja in dobrote iz otroštva. Nekoč smo komaj čakali, da je mama ocvrla »prvo rundo« zlatorumenih krofov ali pa »lojtrce«, kot smo rekli kvašenim flancatom, ali pa žinkrofe – nadevane z rožiči ali mesom… Danes je nekoliko drugače, saj krofe v trgovinah že dnevno nudijo, ampak tako dišečih in okusnih dobrot, kot so jih delale naše babice in mame, pa že nimajo na vsakem vogalu !

Čeprav je pustni čas mimo, pa vseeno poskusite napraviti dobrote po spodnjih receptih. Žinkrofe nadevane z mesom lahko naredite v velikonočnem času, ko vam bodo ostali koščki prekajenega kuhanega mesa. Pa dober tek!

Zapisala: Marinka Vesel

 

OCVRTI ŽINKROFI NADEVANI Z ROŽIČI ALI MESOM

Za testo potrebujemo:

1 kg moke, 1 kocko kvasa, 3 rumenjake, 1 žličko soli, 8 dag masla ali olja ali svinjske masti, 1 dcl sladke smetane, 4 dcl mleka, 5 dag sladkorja (sladkorja pri testu za mesni nadev ne damo!), beljak ali mlačna voda za premaz roba testa, da se sprime in žinkrof med cvrenjem ne »regne«, da se ne odpre, cca 1 liter olja za cvrenje.

Iz zgornjih sestavin zamesimo rahlo testo in ga pustimo vzhajati kakšno uro. Medtem pripravimo nadev – rožičev ali mesni;

Rožičev nadev:

20 dag rožičeve moke zakuhamo v 2 dcl mleka in 2 dcl smetane za kuhanje, dodamo še

10 dag masla, žlico ruma, žlico medu, ali domače marmelade,

če je pregosto, damo še malo smetane, če je nadev preredek, pa malo krušnih drobtin.

Lahko dodamo še v rum namočene rozine. Po želji ocvrte potresemo z mletim sladkorjem.

Mesni nadev:

20 dag prekajenega kuhanega – mletega svinjskega mesa, 10 dag mlete kuhane govedine, 3 jajca, žlico sesekljane čebule, po okusu še malo soli, 2-3 žlice kisle smetane, cca 5 dag na kocke narezanega kruha, ki ga namočimo v rumenjake.

Ko testo vzhaja, ga razvaljamo na približno 1 cm debelo in razrežemo na pravokotnike ali kroge (cca 10 cm) in na sredino damo malo žličko rožičevega ali mesnega nadeva. Robove premažemo z beljakom, testo prepognemo, da pokrijemo nadev in tesno stisnemo skupaj, da nam nadev pri cvrenju ne uide ven. Žinkrofe pokrijemo s krpo in jih pustimo vzhajati približno 15 minut. Medtem segrejemo olje in jih na srednje vročem olju zlatorumeno ocvremo. Ko jih dajemo v olje, jih obračamo ravno obratno, kot so bili zloženi na pladnju, kjer so vzhajali.

ENOSTAVNE JOGURTOVE MIŠKE

1 lonček navadnega jogurta

2 jogurtova lončka moke

1 jajce

pol vrečke pecilnega praška

1 žlica sladkorja

ščepec soli

1 žlico ruma

1 jabolko, naribano na strgalnik

malo cimeta

POSTOPEK: Vse sestavine dobro zamešamo in pregnetemo. Zmes pustimo počivati približno 15 minut. V posodi segrejemo olje in ko je dovolj vroče, vanj z žlico polagamo testo – oblikovan v »miške«. Ko so pečene na eni strani, se same obrnejo na drugo stran. Še vroče potresemo s sladkorno moko kateri dodamo malo cimeta. Lahko jih nadevamo tudi z marmelado.

Vesela novica: izšla je knjiga o članicah DPŽ Ribnica!

Zbornik Društva podeželskih žena Ribnica z naslovom »Pogled skozi ribniško rajto«, je pred časom ugledal »luč sveta«. Knjiga skozi ribniško zgodbo v besedi in sliki opisuje dolgoletno, predvsem pa pestro dogajanje našega društva. V njej je zajeta vsa populacija – staro in mlado, druženje z vsemi društvi; obarvano s pregovori, posvetili, kulinaričnimi dogodki in recepti ribniških jedi; prikazuje ribniško oblačilno kulturo. Zajema tudi besedila pesmi, ki smo jih skozi obdobje prepevale pevke Vesele Ribnčanke, zato je k zborniku priložena tudi cd zgoščenka, »Vre, vre, vre me smo Ribnčanke«. Besedila po poglavjih so »začinjena« tudi z vložki narečne ribniške besede. Knjiga ima 224 strani in je opremljena s 467 fotografijami, izdelana v trdi vezavi.

Pogled skozi ribniško rajto zadnja platnica

Izpeljavo projekta je poleg Društva podeželskih žena omogočila Občina Ribnica. Ker je projekt skozi ustvarjanje postal obsežnejši kot je bilo načrtovano, so nam s svojimi donacijami izid omogočili še:

Občina Sodražica, Posestvo Ugar, Riko inženiring, Digital Media Orbis, CqmpanyWall, Petek Transport, Knjižnica Miklova hiša, Turistična zveza Slovenije, Gradmetal, Suha roba Gregor Lovšin, Point, KGZ Ribnica, P&AN Ribnica, Griffing, Tanko d.o.o., P metal – Petek Peter s.p., Izdelava kovinskih izdelkov Tomaž Petek s.p., Prevozništvo Mejač Janez s.p., Zavod Parnas, Turistična agencija Iter, Gostilna Urška in Gostišče Makšar.

Sponzorji in donatorji

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem donatorjem, ki ste pripravljeni pomagati. Hvala mojemu sinu Franciju Vesel za strokovno pomoč pri oblikovanju tega zbornika, Tatjani Košir za lektoriranje in Tiskarni Luart za kvalitetni končni izdelek. Hvala tudi vsem članicam, ki pomagate pri uspešnem delovanju društva, saj brez skupne pomoči naše delo ne bi bilo tako uspešno.

Komaj čakam, da se bo obdobje z virusom umirilo in bomo skupaj nazdravili temu dogodku. Do tedaj pa ostanite zdravi.

Marinka Vesel, predsednica društva

20 LET – DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA

oblozena miza

NAJ LETO SE NOVO S POTICO ZAČNE,

KORAJŽNO, VESELO NAJ BO VAŠE SRCE;

NAJ ZDRAVJE VAM SLUŽI VSAK DAN IN POVSOD,

NAJ NIKDAR NE ZMANJKA DIŠEČIH DOBROT.

Spoštovane članice društva !

Letos je voščilo za prihajajoče praznike namenjeno predvsem vam – nekdanjim in sedanjim članicam, saj letos skozi celo leto praznujemo 20. obletnico društva in smo vse del naše dvajsetletne zgodbe. Vesela sem, da smo še vedno skupaj in da v teh čudnih časih delujemo tudi na daljavo, saj je za nami leto preizkušenj in iznajdljivosti ter prilagodljivosti. Verjamem, da za trdne in vzdržne ženske nobena preizkušnja ni prevelika, saj skupaj zmoremo več in vse.

Veliko zdravja in uspehov pa v imenu vseh članic želim tudi našim prijateljem in poslovnim sodelavcem.

Blagoslovljen Božič ter srečno in zdravo leto 2021, z željo, da čimprej skupaj nazdravimo in se posladkamo s potico…

Marinka Vesel

———————————

Kokosova potica s temnim testom

Za testo potrebujemo:

50 dag moke, kocko kvasa, 5 dag kakava, 3 dl mleka, 3rumenjake, 10 dag sladkorja, 10 dag margarine, sol in rum

Za nadev potrebujemo:

5 dl sladke smetane, 5 dag masla, 20 dag sladkorja, 40 dag kokosa, 3jajca in 1 jajce za premaz potice

POSTOPEK

Zgnetemo testo in ga damo vzhajati, da naraste. Med tem pripravimo nadev: smetano zavremo, dodamo sladkor in kokos. Malo pokuhamo. Ko je ohlajeno, dodamo 3 rumenjake in tik pred mazanjem, še sneg beljakov. Potico zvijemo, jo pustimo še enkrat vzhajati, preluknjamo z zobotrebcem in premažemo z jajcem. Pečemo približno 1 uro pri 180 stopinjah. Dober tek!

Adventni čas, pričakovanje Miklavža in priprava na Božič

Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da preživimo čim lepšo sedanjosti in da se pripravimo na prihodnost. In tudi letos smo prižgali že prvo svečko na našem adventnem venčku.

Tudi članice našega društva podeželskih žena Ribnica, smo izdelovale adventne venčke. Letos žal samo doma, vsaka pri sebi, saj je čas »koronskih ukrepov« še vedno prisoten in s tem tudi druženje na naših srečanjih in delavnicah. Ampak me se ne damo zmotiti in za naše skupne delavnice bo še čas, pa tudi razstavo božičnih dobrot in poprtnikov ali župnekov smo imele kar na daljavo in jih pokazale preko medijev. Tudi to šteje, samo, da ostanemo zdravi.

Pa še nekaj spominov iz otroštva …

Najbolj vznemirljiv čas od Miklavža pa tja do Božiča je bil vedno za otroke, majhne pa tudi večje, če so le verjeli v Miklavža, saj so nestrpno pričakovali, kaj jim bo dobri mož pustil na okenski polici v peharju. Ko sem bila še majhna se spomnim, kako je stara mama ob oranžno rdečem nočnem siju prostranega nebesnega oboka pripomnila, da » Miklavž peče piškote« in če bomo pridni, jih zagotovo prinese … In res smo bili v tistem obdobju bolj pridni, saj smo bili v pričakovanju naštetih daril, ki smo jih zapisali v pismu, namenjenem Miklavžu.

1 spomini

spomin iz naše božične razstave 2004

Tudi spomin na peko »navadnih piškotov« bo ostal vedno v moji zavesti. Mamica je zamesila testo v veliko kepo in jo po belem prtu enakomerno razvaljala po celi mizi. Potem pa smo bili na vrsti mi, otroci s svojimi kovinskimi modelčki v obliki zvezdic, lunic, smrekic, rožic in škorenjčkov. Prav tekmovali smo, kdo jih bo več odtisnil v razvaljano testo. Z nestrpnostjo smo jih polagali na pekače in komaj čakali, da so bili pečeni. To je dišalo po celi hiši. Pečene smo pospravili v kovinske škatle in šele po nekaj dneh, ko so bili »uležani«, so bili najbolj dobri za jesti. S piškoti pa smo včasih krasili tudi božično smreko, saj posebnega okrasja v tistem času ni bilo na razpolago. Najbolj so bile lepe zvezdice, a kaj ko so tako vabile, da jih utrgamo; polna smreka piškotov, je kmalu ostala samo še zelena smreka …

Zgodbico zapisala Marinka Vesel, Kot 27.11.2020

 

Članice našega društva smo ob našem praznovanju 20. letnice imele v planu tudi postavitev Božične razstave, a nas neusmiljeni virus še vedno spremlja. Kljub temu bomo božični čas, poleg izdelovanju adventnih venčkov, posvetile izdelovanju poprtnikov in raznih drugih obrednih božičnih kruhov in peciv. Vsaka po svoje, na svojem domu. Skupaj bomo le v mislih in na daljavo preko različnih medijev, ki so v tem času neizogibni.

Božič je vsakič, ko si med seboj odpustimo.

Božič je vsakič, ko smo pozorni do naših najbližjih in vseh, ki jih dnevno srečujemo.

Božič je vsakič, ki odločno stopimo na pravo pot.

Božič je vsakih, ko nekomu podarimo lepo vzpodbudno besedo in topel nasmeh.

POPRTNIK ali ŽUPNEK je praznični obredni kruh, ki so ga gospodinje spekle dan pred Božičem ali za Svete tri kralje. Požegnan in pokrit z lepim belim prtom – od tu tudi ime poprtnik, je krasil praznično mizo dokler ga ni gospodar razrezal in razdelil med družinske člane – deležne pa so ga bile tudi živali.

Pravijo, da kruha ne naredi moka, ampak roka, zato se oblika in motivi razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, simbolni pomen pa je vedno enak. Okraske naredimo iz kvašenega testa, nekatere gospodinje pa uporabijo testo za rezance ali slano testo.

Najpogostejši okras poprtnikov so bili ptički, ali golobice, ali picke, kot jim rečemo v naši vasi. Ptičk je bilo na kruhu toliko, kot je bilo otrok pri hiši, če pa jih je bilo več, so bili ptički pečeni samostojno za vsakega otroka posebej; bili so tudi darila botrov, ki so jih za božič podarjali svojim krščencem. Če se je pri peki ptička obrnila navzdol, je pomenilo, da bo v tisti hiši naslednje leto ohcet, če pa je poprtnik na kakšni strani počil, so rekli da se smeje in bo iz tiste smeri prišel ženin k hiši. Fantje so hodili pokušat poprtnike po hišah; kdor je pokusil devet poprtnikov, se je v tistem letu poročil. Znani so tudi motivi Jezuščka v jaslicah, ali napis IHS – ki je pomeni Jezusa skritega v hostiji, pa oblikovane letnice, ali pa pletene kite, ki so pomenile povezano družino. Zasledila sem tudi zapis, da so v Ribnici včasih na župnek posadili možička z rdečo čepico, in so mu rekli gospodarček. Na sveti večer so ga po molitvi zavili v krpo in privezali na setveno košaro, misleč, da bo tako zagotovil boljšo setev. Naše slemenske članice so povedale, da je poprtnik imel neko posebno moč, saj je vsak otrok v naslednjem letu zrasel za toliko, kot je bil debel kos poprtnika, ki mu je bil dodeljen.

Že Božič se najavlja, blizu je Silvestra čas,

novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas.

Srečne praznike želimo, zdravja vam privoščimo,

smeh naj greje vas vso zimo, da vam v srcu bo toplo.

Lepe praznike in vse dobro, predvsem pa zdravo 2021!

Marinka Vesel, DPŽ RIBNICA

KDOR SE RAD DRUŽI IN PREPEVA, V ŽIVLJENJU MU MARSIKAJ USPEVA

Nikoli ne reci, »ko bom imel čas za to«; mogoče za to ne boš imel nikoli časa! Naj vaš čas ne mineva tako hitro, da bi pozabili na prijatelje, družiti se, se nasmehniti, spomniti se in občutiti lepoto tega, da imamo drug drugega ter doživeti to, kar znamo z dušo in srcem izvajati, ustvarjati ali pa morda samo občudovati…

OBČNI ZBORI

Prvo največje druženje za vse članice se je vsako leto začelo z občnimi zbori – tako na našem, kot pri sosednjih društvih v Kočevju, v Velikih Laščah, v Dobrepolju ter v Grosupljem in na Trojanah na Zvezi kmetic Slovenije, kamor je bilo povabljenih po nekaj predstavnic iz vsakega društva.

Poleg zastavljenih ciljev v tekočem letu, ki smo si jih zadale na uradnih delih zborov, so se odvijali še družabni deli, na katerih smo obeležile okrogle obletnice naših članic, s kulturnim programom Veselih Ribnčank, pa vsakič obeležile tudi Dan žena, če je bil občni zbor v marcu.

Naši občni zbori so se v dvajsetletnem obdobju odvijali Pri Miheliču, v Kroni, Pri Puglju, v Inlesovi jedilnici, v Lovskem domu v Rakitnici, največkrat pa pri Makšarju v Brežah in v Zamostcu pri Urški. Prvi ustanovni občni zbor je bil leta 2000, s predsednico Marijo Bojc, od leta 2002 pa je bilo vodenje društva zaupano meni. Spomnim se, kako sem bila tisto leto nad veliko udeležbo članic prijetno presenečena, saj nas je bilo prisotnih 96 in je bila restavracija v Kroni skoraj premajhna.

NAŠA DRUŽENJA

Poleg občnih zborov, so bila skozi vsa leta nekatera naša druženja že kar tradicionalna.  Pevske vaje Veselih Ribnčank, praznovanja rojstnih dni, prednovoletna srečanja in pikniki pri meni doma v Kotu,  so postali stalnica. Kar nekajkrat smo obiskale Špas teater v Mengšu, pa koncerte v Hali Tivoli, kot publika sodelovale na televizijskih snemanjih ( Raketa pod kozolcem, Slovenski pozdrav, Pri Črnem Petru) in še bi se kaj našlo. V lepem spominu nam bo ostalo jutranje voščilo za rojstni dan takratnemu županu Jožetu Levstku, ki smo ga pred službo pričakale s pesmijo in pečeno sončnico…ali pa 40 letnica gospoda Francija Buta, ki je bil v tistem času kmetijski minister, saj smo mu na praznovanje v Lovski dom v Rakitnico prinesle živega zajčka in košaro domače »bio« zelenjave … in kakšen smeh je bilo slišati, ko smo mu zapele tudi prirejeno pesem:

Še kravico prodala bom za sladko vince dala bom, da Francitu nazdravimo, ker rojstni dan slavi!

Prašička še prodala bom, za sladko vince dala bom, da Francitu nazdravimo, ker rojstni dan slavi!

Joj, joj, joj, kaj bo zdaj z menoj, vse sem dala, vse prodala, kaj bo zdaj živež moj?

Joj, joj, joj, repa in fižol, brez slanine in klobase, zdaj bo živež moj!

DRUŽENJE Z DOMAČIMI IN SOSEDNJIMI DRUŠTVI

Skozi vsa leta je naše druženje potekalo med domačimi ustanovami in društvi, s katerimi smo v skupnem sodelovanju izpeljali kar nekaj praznovanj, obeležij in tradicionalnih projektov, kot so pustovanje, kresovanje, sejmi in koncerti. Ostala nam bo v spominu Mercatorjeva akcija »Mi delamo dobro«, ali pa obeleženje rožnatega oktobra pod sloganom »Mar nam je za naš jutri«.

Sodelovanje s sosednjimi društvi pa je največkrat potekalo preko turističnih društev, ali v okviru Zveze kmetic Slovenije. Da druženje ne bi ostalo samo pri občnih zborih, smo se dogovorile, da naša prijateljstva okrepimo še z drugimi skupnimi udejstvovanji. Z medsebojnim udeleževanjem na regijskih srečanjih zveze, na seminarjih, razstavah, kuharskih tečajih, tekmovanjih, praznovanjih okroglih obletnic društev, predavanjih, piknikih, koncertih in izletih, smo krepile in bogatile skupno prijateljstvo in si izmenjavale svoja znanja in izkušnje. Tudi skupna letovanja v Strunjanu in Dobrni so ostala nepozabna, pa srečanja pri kmeticah leta in mladih kmeticah; nepozabna in prijetna vsakoletna srečanja na praznik Svete Marte v Dobrepolju, v Robu in Laščah in še bi lahko naštevala.

Za podeželska društva od drugod, smo organizirale izlete po Ribnici, ali jih gostile na naših prireditvah in koncertih, kjer je bilo udeleženih tudi že preko 150 nastopajočih gostov. S tem smo prispevale k promociji naših krajev. Gostje so vsakokrat zadovoljni zapustili ribniško dolino, saj smo jim poleg ogledov naših znamenitosti, postregle tudi s kulinaričnimi dobrotami in ostalimi stvaritvami, ki so prepoznavne za naše kraje…

Leto 2020 je za » RIBNIŠKE PODEŽELKE« posebno slavnostno, saj praznujemo svojo 20. obletnico delovanja in druženja. Kot predsednica društva, sem vesela in ponosna, da smo si vzele čas in v dvajsetih letih doživele nepopisno lepe trenutke, urice, dneve, leta;  vesela in ponosna, da so si za skupno druženje vzeli čas tudi naši prijatelji in zvesti oboževalci, ki so naše delo in dogodke spremljali skozi ves čas dvajsetletnega delovanja. Čas, ko smo se v skupnem druženju povezovale, se učile in ustvarjale, se smejale in včasih tudi jokale in se tolažile. Lahko rečem, da smo bile ob posebnih priložnostih kot velika družina in smo uživale ob naših pripravljenih dobrotah. Takrat je smeh, veselje in petje prepodilo vsakdanje skrbi.

Zelo pestro dogajanje smo imele v našem društvu – veliko doživetij, veliko lepih zgodb, a včasih tudi neljubih, saj je množici različnih ženskih natur težko vsakokrat ustreči. Vesela bom, če se bodo v našo družbo vključile nove članice, ki želijo biti aktivne in ustvarjalne, ali pa samo v dobri družbi. Čutim, da je čas za spremembe, zato dobrodošle mlajše in zagnane gospodinje, da prevzamete vodstvo in pomladite društvo.

ZAHVALA

Pravijo, da bogastvo ni to, kar imamo, temveč to, kar smo in znamo … Vse aktivnosti ne bi bilo možno izpeljati  brez dobre volje, znajdljivosti, s pridnim delom in finančnimi vložki članic, ki jih prispevamo za vsak projekt posebej, seveda ob sofinanciranju Občine Ribnica in nekaterih posameznih donatorjev, ki cenijo in podpirajo naše delovanje. V imenu vseh članic, hvala vsem donatorjem, posebej Občini Ribnica.

Ob tej priložnosti se v imenu vseh članic in nenazadnje v imenu vseh nagrajencev, zahvaljujem Občini Ribnica za podeljene nagrade in priznanja, posebno za podeljeno »Občinsko priznanje«, ki smo ga letos prejele za 20. obletnico društva.

Ob naši obletnici izrekam čestitke tudi vem članicam, posebno tistim, ki so v društvu že vseh 20 let. Ko bo čas primeren, pa bomo skupaj še nazdravili.

Vre, vre, vre, me smo ponosne Ribnčanke!

Ribnica, 10.11.2020                 Zapisala Vesel Marinka, Predsednica DPŽ Ribnica

SPOMINI NA DOGODKE SO V ČASU »KORONE« ŠE BOLJ OŽIVELI

Zbiram in pripravljam gradivo za izdajo Zbornika o delovanju Društva podeželskih žena čez celih 20 let in spomini ob gledanju naših slikovnih albumov, so zopet oživeli… Priznati moram, da sem na nekatere dogodke že kar malo pozabila. Kaj vse smo počele, koliko lepega doživele, koliko krajev obiskale in koliko poznanstev in prijateljstev sklenile skozi to naše obdobje. Spominjam se, kako so bili prisrčni in veseli naši prvi pohodi, ko smo bile še mlade, zagnane in polne idej…

Na sestanku upravnega odbora smo sklenile, da se poleg drugih udejstvovanj, morda poskusimo tudi v pohodništvu. Naš prvi pohod je bil leta 2002, ko smo jo na 1. maja ucvrle na Travno goro. Zbor je bil pri Novi Štifti in po zaužitvi prvih pečenih dobrot in dobre kapljice iz nahrbtnikov, smo se skupaj s članicami in nekaterimi družinskimi člani, veselo podale na našo najbližjo planinsko točko na Travni gori. Tam smo bili lepo sprejeti od takratnega najemnika doma, ki nam je po naročilu pripravil odlično planinsko pojedino. Kar žalostne smo, ko danes ta prijeten dom sameva in propada nam vsem na očeh. Le kaj bi rekli naši mojstri, ko so ta dom udarniško postavili in vzdrževali dolga leta; le kaj si mislijo vsi nekdanji najemniki, ki so po svojih močeh vlagali v to, nekoč čudovito stavbo, ki je pohodnikom in veselim družbam dajala občutek domačnosti in sprejetosti. Upamo, da se najde kdo, ki bo preprečil propad tega planinskega objekta.

Travna gora-3 001

Tudi pohod od Ortneka na Grmado, ravno tako na prvi maj v letu 2003, je bil nepozaben. Posebno doživet je bil pohod na Šmarno goro, ko smo se s svojimi prevozi v jutranjih urah odpravili do Tacna, potem pa peš mahnili na Šmarno goro. Do solz smo se nasmejali, ko so nekateri mislili, da nebeško diši tudi naša ribniška lesena klobasa. Razigrani in veseli smo se na poti proti domu ustavili še na Trubarjevi domačiji, pot pa nas je zanesla tudi na Turistično domačijo na Riglju, kjer smo si ogledali pašnike z damjaki.

Šmarna gora, 27.4.2004-1 001

Na Sveto Ano smo se povzpele večkrat, a najbolj se nam je vtisnil tisti prvi pohod v letu 2005, ko smo se udeležile tudi proslave ob spomeniku padlim borcem, pohod pa zaključile v planinskem domu na Sveti Ani.

pohod na Sveto Ano 27.4.2005_1 pohod na Sveto Ano 27.4.2005_2

Na povabilo naših prijateljev iz Turističnega društva Ig, smo se udeležile tudi tradicionalnega pohoda na Krim. Prijateljica Darja in zakonca Glavan, so se posebno potrudili, da nam je dan v prijetni družbi, ostal v nepozabnem spominu.

Podeželke na vrhu Krima, 1.5.2008

Naša poznanstva, ki smo jih pridobile na Turističnih sejmih na Gospodarskem razstavišču, kjer smo sodelovale in predstavljale ribniško dolino tudi podeželske žene in pevke Vesele Ribnčanke, so obrodile sadove. Tako smo bile večkrat povabljene na razne prireditve širom Slovenije. Nepozabna in doživeta sta bila Pohod po Sromeljskih poteh vina in sonca. Tja smo se odpravili kar dvakrat; enkrat s kombijem, drugič pa kar z avtobusom, saj smo imele pevke na koncu pohoda tudi pevski nastop.

Naša prijateljstva pa so segala tudi na Hrvaško, kamor nas je predsednica Turističnega društva Trbuhovica, Milka Ožbolt, povabila na pohod po zeliščni poti v Prezidu. Ja, kaj na rečem – bilo je poučno in veselo ter naporno, saj so nas na večjih mestih gostili s svojimi najljubšimi jedmi in pecivi. Še dobro, da je bila pot naporna in smo vse kalorije sproti pokurile.

pohod po zeliščnih poteh v Prezidu

Še mnogo je bilo takih manjših in krajših pohodov, ki se jih rade spominjamo. Želimo si, da bi obdobje korone čimprej izzvenelo in obljubim, da bomo s pohodi nadaljevale, pa čeprav samo po čudovitih stezah ribniške doline in njene okolice.

Zapisala Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica

Ribnica, 15.5.2020