V soboto,16.12.2017, pred tretjo adventno nedeljo, smo članice Društva podeželskih žena imele otvoritev božične razstave, ki je bila tokrat posvečena božičnim kruhom, med katere spada Poprtnik ali v naših krajih Župnek.
Z razstavo smo želele popestriti čudoviti adventni čas, obuditi lepote nekdanjih običajev, tako s peko, kot tudi s kulturnim programom, ki smo ga ob otvoritvi pripravile pevke Vesele Ribnčanke in citrarka Tanja Zalokar.
Priprave na našo razstavo smo pričele s kuharskim tečajem, ki smo ga organizirale v gostišču Makšar. Poleg naših članic iz ribniške doline, si se nam na tečaju prdružili tudi gostje iz Sodražice, Lukovice in Smrjen, saj je bil s pomočjo Beti Lunder naš tečaj objavljen tudi preko facebooka. Tečaj sta vodili Milka Debeljak iz Retij in Nada Lunder iz Dobrepolja, potekal je sproščeno, vsak je dodal še kaj svojega in spekli smo čudovite stvaritve, ki smo jih razstavili na naši razstavi…
Poprtnik ali Župnek, je praznični, obredni kruh, ki so ga gospodinje spekle nekatere že za Božič, največkrat pa za Sv. Tri kralje. Prvi popisi o poprtniku, ki ga poznajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, ne samo pri nas, segajo prav tja v 17. stoletje; s krščanstvom je postal simbol Božiča, postal je izrazita obredna jed. Požegnan in pokrit z lepim belim prtom – od tu tudi ime poprtnik, je krasil praznično mizo. Na Svete tri kralje pa ga je gospodar razrezal in ga razdelil med družinske člane, deležne pa so ga bile tudi živali.
Pravijo, da kruha ne naredi moka, ampak roka, zato se oblika in motivi razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, simbolni pomen pa je vedno enak. Okraske naredijo iz kvašenega testa, nekatere gospodinje pa uporabijo testo za rezance ali slano testo.
Najpogostejši okras poprtnikov so ptički, ali golobice, ali picke, kot smo jim rekli v naši vasi. Gospodinje še znajo izdelati ptičke v različnih oblikah. Pogoste so oblike, ki spominjajo na otroka v povojih, nekaterih vaseh delajo ptičke, ki s sklenjenima perutkama molijo, poznani so tudi motivi Jezuščka v jaslicah, ali pa napis IHS, ki je pomenil Jezusa skritega v hostiji. Ptičk ali golobic je bilo na kruhu toliko, kot je bilo otrok pri hiši. Če je bilo otrok več, pa so bili ptički tudi samostojno pecivo, da ga je bil deležen vsak izmed otrok. Posamezne ptičke so botri podarjali svojim krščencem za božič. Drugje spet, so na poprtnik oblikovali letnico, ali pa so ga s kitkami razdelile na štiri letne čase.. Zasledila sem tudi zapis, da so v Ribnici včasih na župnek posadili možička, ki je bil pokrit z rdečo čepico, ki so mu rekli gospodarček. Na sveti večer so ga po molitvi zavili v krpo in privezali na setveno košaro, misleč, da bo tako zagotovil srečnejšo setev. Naše gospodinje so povedale, da je poprtnik imel neko posebno moč, saj je vsak otrok v naslednjem letu toliko zrasel, kot je bil debel kos poprtnika, ki mu je bil dodeljen. Ali pa, če se je pri peki ptička obrnila navzdol, je pomenilo, da bo v tisti hiši naslednje leto ohcet ali pa: Kjer poprtnik poči, regne ali se nasmeje, bo iz tiste smeri prišel ženin k hiši. Fantje so hodili pokušat poprtnike po hišah. Kdor je pokusil devet poprtnikov, se je v tistem letu poročil. Verjamem, da obstaja še veliko zgodb, ki opisujejo ta božični kruh, pa tokrat o tem le toliko…
Božični kruh, se pravi Poprtnik ali Župnek, je del živega izročila, ki je vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Pri nas ima zaslugo za to Zavod Parnas, ki ga vodi Metka Starič. To je zasebni zavod, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje od leta 2000. Tudi gospa Metka je bila na naši otvoritvi in prisotnim predstavila pomen tega zavoda. Kot nosilka skupine gospodinj za ribniško dolino, ki pečejo poprtnike, vas vse, ki ohranjate to dediščino, povabim, da se nam pridružite in se vpišete v seznam. Prav v vsaki stvaritvi, ki smo jih pripravile za razstavo in pogostitev, je bilo dodane delček naše ljubezni in spoštovanja – do naše dediščine, do naših babic in mamic, ki so nas vse to naučile, do Njega, da smo imele moč in vse to z veseljem pripravile. Kdor veliko peče ve, da kruha nikoli ne mesimo ravnodušno; poprtnik ali župnek moramo mesiti z ljubeznijo, dodati mu moramo svojo radost in nasmejani obraz svoje duše. Le tako bo priprava poprtnika imela vrednost in pravi pomen.
Naj se na koncu še enkrat lepo zahvalim, vsem našim članicam in ostalim, ki ste se nam pridružili (Mojci iz Lukovice, Jožetu iz Smerjen, Vidi iz Sodražice, Nadi in Betki iz Dobrepolja, Milki iz Retij in Zavodu Parnas), da smo s svojo spretnostjo in pridnostjo pripravili razstavo in s tem obudili in podoživeli naše izročilo. Prisrčna hvala g. Berčanu, ki nam je omogočil gostovati v tako lepo urejenem novem pastoralnem centru in je vse stvaritve tudi požegnal; hvala vsem za denarne darove, ki so bili v znak hvaležnosti podarjeni župnišču. Zahvala tudi sponzorju Fala, ki nas je opremil z njihovimi predpasniki..
Na poti skozi življenje nas spremljajo včasih trenutki neizmerne sreče, včasih trenutki neizmernega trpljenja, Božični prazniki pa te trenutke strnejo. S praznovanjem Božiča krepimo lastno in skupno samozavest, če le v srcu čutimo njihov pomen. Vsaj za kratek čas nam omogočajo, da pozabimo vsakdanje težave; povečajo našo srečo in zmanjšajo trpljenje. To je čas, ko najdemo svojo notranjo moč in veselje, čas, da ljubezen in srečo, upanje in spoštovanje delimo s svojo družino in prijatelji.
Želim vam radostne Božične praznike; naj vas vzpodbudijo k lepim mislim in željam, v letu, ki prihaja pa čim več zdravja in medsebojne pomoči, mir na zemlji, dosti kruha in prijateljstva med ljudmi!
Ribnica, december 2017
Zapisala: Marinka Vesel, Predsednica DPŽ Ribnica
Follow