Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da preživimo čim lepšo sedanjosti in da se pripravimo na prihodnost. In tudi letos smo prižgali že prvo svečko na našem adventnem venčku.

Tudi članice našega društva podeželskih žena Ribnica, smo izdelovale adventne venčke. Letos žal samo doma, vsaka pri sebi, saj je čas »koronskih ukrepov« še vedno prisoten in s tem tudi druženje na naših srečanjih in delavnicah. Ampak me se ne damo zmotiti in za naše skupne delavnice bo še čas, pa tudi razstavo božičnih dobrot in poprtnikov ali župnekov smo imele kar na daljavo in jih pokazale preko medijev. Tudi to šteje, samo, da ostanemo zdravi.

Pa še nekaj spominov iz otroštva …

Najbolj vznemirljiv čas od Miklavža pa tja do Božiča je bil vedno za otroke, majhne pa tudi večje, če so le verjeli v Miklavža, saj so nestrpno pričakovali, kaj jim bo dobri mož pustil na okenski polici v peharju. Ko sem bila še majhna se spomnim, kako je stara mama ob oranžno rdečem nočnem siju prostranega nebesnega oboka pripomnila, da » Miklavž peče piškote« in če bomo pridni, jih zagotovo prinese … In res smo bili v tistem obdobju bolj pridni, saj smo bili v pričakovanju naštetih daril, ki smo jih zapisali v pismu, namenjenem Miklavžu.

spomin iz naše božične razstave 2004

Tudi spomin na peko »navadnih piškotov« bo ostal vedno v moji zavesti. Mamica je zamesila testo v veliko kepo in jo po belem prtu enakomerno razvaljala po celi mizi. Potem pa smo bili na vrsti mi, otroci s svojimi kovinskimi modelčki v obliki zvezdic, lunic, smrekic, rožic in škorenjčkov. Prav tekmovali smo, kdo jih bo več odtisnil v razvaljano testo. Z nestrpnostjo smo jih polagali na pekače in komaj čakali, da so bili pečeni. To je dišalo po celi hiši. Pečene smo pospravili v kovinske škatle in šele po nekaj dneh, ko so bili »uležani«, so bili najbolj dobri za jesti. S piškoti pa smo včasih krasili tudi božično smreko, saj posebnega okrasja v tistem času ni bilo na razpolago. Najbolj so bile lepe zvezdice, a kaj ko so tako vabile, da jih utrgamo; polna smreka piškotov, je kmalu ostala samo še zelena smreka …

Zgodbico zapisala Marinka Vesel, Kot 27.11.2020

 

Članice našega društva smo ob našem praznovanju 20. letnice imele v planu tudi postavitev Božične razstave, a nas neusmiljeni virus še vedno spremlja. Kljub temu bomo božični čas, poleg izdelovanju adventnih venčkov, posvetile izdelovanju poprtnikov in raznih drugih obrednih božičnih kruhov in peciv. Vsaka po svoje, na svojem domu. Skupaj bomo le v mislih in na daljavo preko različnih medijev, ki so v tem času neizogibni.

Božič je vsakič, ko si med seboj odpustimo.

Božič je vsakič, ko smo pozorni do naših najbližjih in vseh, ki jih dnevno srečujemo.

Božič je vsakič, ki odločno stopimo na pravo pot.

Božič je vsakih, ko nekomu podarimo lepo vzpodbudno besedo in topel nasmeh.

POPRTNIK ali ŽUPNEK je praznični obredni kruh, ki so ga gospodinje spekle dan pred Božičem ali za Svete tri kralje. Požegnan in pokrit z lepim belim prtom – od tu tudi ime poprtnik, je krasil praznično mizo dokler ga ni gospodar razrezal in razdelil med družinske člane – deležne pa so ga bile tudi živali.

Pravijo, da kruha ne naredi moka, ampak roka, zato se oblika in motivi razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, simbolni pomen pa je vedno enak. Okraske naredimo iz kvašenega testa, nekatere gospodinje pa uporabijo testo za rezance ali slano testo.

Najpogostejši okras poprtnikov so bili ptički, ali golobice, ali picke, kot jim rečemo v naši vasi. Ptičk je bilo na kruhu toliko, kot je bilo otrok pri hiši, če pa jih je bilo več, so bili ptički pečeni samostojno za vsakega otroka posebej; bili so tudi darila botrov, ki so jih za božič podarjali svojim krščencem. Če se je pri peki ptička obrnila navzdol, je pomenilo, da bo v tisti hiši naslednje leto ohcet, če pa je poprtnik na kakšni strani počil, so rekli da se smeje in bo iz tiste smeri prišel ženin k hiši. Fantje so hodili pokušat poprtnike po hišah; kdor je pokusil devet poprtnikov, se je v tistem letu poročil. Znani so tudi motivi Jezuščka v jaslicah, ali napis IHS – ki je pomeni Jezusa skritega v hostiji, pa oblikovane letnice, ali pa pletene kite, ki so pomenile povezano družino. Zasledila sem tudi zapis, da so v Ribnici včasih na župnek posadili možička z rdečo čepico, in so mu rekli gospodarček. Na sveti večer so ga po molitvi zavili v krpo in privezali na setveno košaro, misleč, da bo tako zagotovil boljšo setev. Naše slemenske članice so povedale, da je poprtnik imel neko posebno moč, saj je vsak otrok v naslednjem letu zrasel za toliko, kot je bil debel kos poprtnika, ki mu je bil dodeljen.

Že Božič se najavlja, blizu je Silvestra čas,

novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas.

Srečne praznike želimo, zdravja vam privoščimo,

smeh naj greje vas vso zimo, da vam v srcu bo toplo.

Lepe praznike in vse dobro, predvsem pa zdravo 2021!

Marinka Vesel, DPŽ RIBNICA